'Vemo, koga bo otrok pripeljal na obisk, ne pa tudi, s kom govori na spletu'

Med osebne podatke najpogosteje uvrščamo podatke, kot so ime, priimek ali naslov bivanja. A v resnici med te informacijo sodi še marsikaj drugega. Kot je v POPkastu poudarila informacijska pooblaščenka Jelena Virant Burnik, so osebni podatki vse tisto, "po čemer nas lahko nekdo prepozna".

To pomeni, da lahko osebni podatek postane tudi posameznikova barva las ali celo vzdevek v videoigri. Razvoj tehnologije in spleta je sicer močno olajšal številne vidike vsakdanjega življenja, hkrati pa je odprl tudi številna nova tveganja, ki jih marsikateri uporabnik pogosto spregleda.

Tudi zaradi tega so pri Informacijskem pooblaščencu pripravili projekt PrivacyPRO, ki je namenjen ozaveščanju o varovanju osebnih podatkov. Projekt nagovarja otroke, njihove starše, učitelje, socialne delavce in druge, ki delajo z mladimi. V okviru projekta so se povezali tudi z igralcem Juretom Henigmanom, ki skozi lik profesorja temo otrokom predstavlja na humoren in dostopen način.

Digitalno okolje prinaša številne pasti, zlasti med igranjem spletnih videoiger ali uporabo aplikacij, kjer imajo otroci možnost komunikacije z drugimi uporabniki. "Številne videoigre imajo možnost pogovora med igralci. Pa starši sploh vemo, kakšne nastavitve so tam in s kom naši otroci klepetajo?" opozarja Virant Burnikova.

Ob tem izpostavlja primere, ko so nepridipravi prek spletnih klepetalnic otroke vabili v neprimerne pogovore. Poudarja, da ne gre za abstraktne nevarnosti, temveč za dogodke, ki se dejansko dogajajo.

Rešitve sicer ne vidi v prepovedi: "Vsega ne moremo namreč kar prepovedati in se vrniti v kameno dobo. To ne bo rešilo ničesar." Vseeno pa meni, da bi morali starši pri vsaki storitvi, ki jo njihov otrok uporablja, preveriti nastavitve in se seznaniti, s kom se lahko pogovarja.

Na nevarnosti opozarja tudi Henigman, ki ob tem izpostavlja, da tehnologija pogosto spodbuja dolgotrajno uporabo zaslonov. "Tehnologija je seveda neizogibna, brez nje ne gre. Težava je predvsem v tem, kako se razvija in za kaj je narejena. Narejena je tako, da smo čim dlje časa pred ekranom. To je vse, kar je pomembno, saj se s tem generira profit, s tem se prodaja oglasni prostor," pravi.

Strašljivo se mu zdi, kako hitro lahko pride do digitalne zasvojenosti: "Otrok teh naprav ne more odložiti."

Ključno pri vsem tem, se jima zdi, da starši aktivno spremljajo otrokovo uporabo digitalnih storitev in z njimi preverjajo nastavitve zasebnosti. "Tako kot otrok ne bo imel na obisku celotne soseske, temveč bodo starši vedeli, katerega prijatelja bo pripeljal domov. Ta pravila, to previdnost moramo prenesti tudi v relaciji s spletnim okoljem," pravi Virant Burnikova.

Pomembno se ji zdi tudi, da starši ob ustvarjanju spletnih računov ne lažejo o otrokovi starosti, saj lahko starostne omejitve vseeno zmanjšajo izpostavljenost neprimernim vsebinam. Oba sogovornika podpirata starostne omejitve pri uporabi določenih aplikacij, saj so otroci v obdobju razvoja še posebej ranljivi.

"Otroci so v teh letih, ko se razvijajo in iščejo, resnično ranljivi, njihovi receptorji so odprti za vse signale, informacije vpijajo kot spužve, te aplikacije pa niso narejene za to, da bi se uporabnik bolje počutil, temveč izključno za to, da bi na njih preživel čim več časa," je prepričan Henigman, ki poudarja, da imamo zakone na tem področju tudi glede kajenja in uživanja alkohola.

Opozorila sta tudi na razvoj umetne inteligence, ki dodatno otežuje prepoznavanje lažnih ali manipulativnih vsebin. Po besedah igralca sicer otroci včasih hitreje prepoznajo vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco, vendar bodo ti pokazatelji zaradi razvoja tehnologije kmalu izginili. Ocenjuje, da so za tovrstne manipulacije sicer dovzetne vse starostne skupine.

Poleg tega splet po njegovem mnenju pogosto ustvarja izkrivljeno podobo resničnosti, saj algoritmi v ospredje postavljajo agresivne in senzacionalistične vsebine. "Prodaja in gleda se to, kar je agresivno, nasilno, algoritmi pa te vsebine nato potiskajo v ospredje. Ne vem, kako bi lahko to prekinili, razen morda, da spodbujamo stike v živo, da se večkrat pogledamo v oči, da stvari počnemo skupaj na prostem," meni.

Virant Burnikova pa meni, da je ključna pri tem medgeneracijska pomoč in sodelovanje. V projekt PrivacyPRO so tako vključili tudi videoposnetke, v katerih učenci profesorju, ki ga igra Henigman, razlagajo nevarnosti spleta. "Menim, da slednje dobro ujame ta trenutek, da si moramo med seboj pomagati in si stati ob strani. Otroci morda poznajo kakšno storitev več, po drugi strani pa pridejo prav tudi izkušnje starejših," dodaja.

Ob tem pa izpostavlja, da žrtve zlorab na spletu niso zgolj otroci, temveč tudi starejši, ki se znajdejo v digitalnem okolju brez ustreznega znanja. "Ko dobiš v roke pametni telefon, zgodba še ni zaključena. Tako kot otroku ob kolesu damo čelado, bi moral 'čelado' in tečaj dobiti tudi ob uporabi pametnih naprav," meni.

Te bi morali uporabljati z navodili in nastavitvami, da bi bili zaščiteni tudi uporabnikovi osebni podatki. Posledice so namreč lahko, kot opozarja, tudi fizične in finančne. Zato je po njenem mnenju nujno stalno ozaveščanje in pogovor z otroki o varni uporabi naprav: "Tako kot otroke skozi odraščanje že vzgajamo in učimo o pravilni rabi tistih stvari, ki so jim lahko koristne, lahko pa so tudi škodljive."

Kot primer poleg kolesarjenja s čelado navede še pripenjanje z varnostnim pasom v avtomobilih in uporabo noža. "Podobno se moramo kot družba naučiti, da se moramo z otroci neprestano pogovarjati o tem, kako in zakaj se določene naprave uporablja. Sploh pri napravah, ki omogočajo druženje, in še najbolj pri tistih, ki so zasvojljive in so na ravni alkohola ali cigaret," je jasna.

Poudarila pa je tudi pomen zaupanja med otroci in odraslimi osebami, ki jim, če se znajdejo v težavah, lahko pomagajo. "Ko se nasilje zgodi na igrišču, ga vidimo in lahko posežemo. Na spletu, v sobi, na telefonu, pa se zlahka spregleda, dokler posledice niso že zelo hude," pojasnjuje Virant Burnikova, ki je ob tem jasna, da so včasih posledice spletnega nasilja lahko zelo hude in dolgotrajne.

"Posledice so lahko še hujše," se strinja tudi igralec, ki sicer meni, da morajo lahko pomembno vlogo odigra tudi zgled odraslih ter spodbujanje druženja brez zaslonov.