Na večerni žurki za Rogliča

Ko so se delavci na Dirki po Italiji proti večeru vračali vračali v dolino, jih je na spodnji postaji gondole pričakal za to lokacijo nevsakdanji prizor. Skandiranje, prižiganje bakel, vzpenjanje na gasilske klopi, polka, tradicionalni "vlakec". Slovenija je slavila. In to tista, ki je našemu kolesarskemu šampionu najbližja.

Na terasi paviljona je bila njegova soproga Lora, seveda presrečna. Pa sinčka Lev in Aleks. Mlajši je še v otroškem vozičku, starejši pa je že veselo tekal po travi in poplesaval naokrog. 

Tam so bili tudi številni njegovi prijatelji in zvesti navijači, ki so na pamet znali besedilo pesmi, ki opeva Slovenijo, Rogliča in njegovo domače Zagorje: "V deželi, ki včasih me spominja na nebesa, si nihče več ne predstavlja življenja brez kolesa. Vsi smo ponosni, da je tukaj doma najboljši kolesar sveta."

Še številni drugi Primoževi najbližji bi bili tam, pa niso mogli biti, saj so sedli v kombi in krenili proti Rimu. Tam je na vrsti še zadnje dejanje letošnjega Gira. Naš šampion bo prikolesaril v rožnati majici in Slovenija trdno verjame, da jo bo tudi obdržal.

Med prepričanimi so tudi Tatjana, Špela, Florjan in Primož. V Rim bodo leteli, potujejo iz Trsta, letalske karte pa so kupili, še preden se je Giro sploh začel.

"Rekli smo, da gremo tja pričakat Primoža v rožnati majici, ker smo verjeli v Roglo," navdušeno povedo, preden jih navijaški cunami potegne v nov plesni krog, ki ga bodo prisotni Italijani še dolgo pomnili. Da o Slovencih niti ne govorimo.