Velika sobota, ki je del velikonočnega tridnevja, je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu, kamor so ga simbolično prenesli na veliki petek, zato ponavadi verniki ta dan obiskujejo njegov grob v cerkvah. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima nato verniki pokadijo in pokropijo domove.
Na veliko soboto čez dan potekajo blagoslovi velikonočnih jedi, med katerimi so najpogostejši kruh, pirhi, šunka in hren. Vsaka od jedi ima svojo simboliko. Kruh simbolizira božjo dobroto in človekovo delo, meso Jezusovo telo, pirhi Jezusove rane, hren pa žeblje.
Evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj. Prav tako pripravijo jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo. Bogoslužja ob sobotah nimajo.
V katoliških cerkvah bodo zvečer potekale velikonočne vigilije. Škofje in duhovniki bodo katehumenom, ki so se pripravljali na zakramente, podeljevali krst, obhajilo in birmo. Jezusovo vstajenje od mrtvih oziroma veliko noč pa bodo oznanile slovesne aleluje. V času Jezusa se je namreč dan začel s sončnim zahodom prejšnjega dne, torej se je nedelja začela že v soboto zvečer.
Zore v velikonočni poslanici: vera živi iz srečanja
Vera živi iz srečanja, je v velikonočni poslanici poudaril ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore in nadaljeval: "Vsem, ki iščete resnico, iskreno voščim, da bi v letošnjem praznovanju Jezusove velike noči doživeli radost srečanja z njim." Dodal je, da mora odmevati voščilo: Kristus je vstal. Zares je vstal.
Kot je zapisal nadškof, bo iz tega srečanja zaživela vera ljudi vanj in obdarovani bodo z življenjem, kakršnega ne more dati nič na tem svetu. Srečanje z Jezusom pa korak napoti naprej. Magdaleninega k učencem, vašega k bratom in sestram, je dejal.
Ob tem je spomnil na velikonočno jutro, ko je Marija Magdalena navsezgodaj prišla k Jezusovem grobu in ugotovila, da je prazen. "Peter in Janez sta odkrila povoje, s katerimi so povili Jezusovo telo za pokop, in prtič, ki je pokrival njegov obraz," je nadaljeval.
Marija je nato zaslišala svoje ime, ki ga je izgovoril glas, ki ga je tako dobro poznala. Obrnila se je proč od groba in verovala. Pred njo je stal Jezus. Srečanja z vstalim Jezusom so prebudila vero tudi v drugih učencih, je še dodal.
Tudi novomeški škof Andrej Glavan je v velikonočni poslanici kristjanom, še posebej bolnim in trpečim, ter vsem ljudem dobre volje voščil blagoslovljene velikonočne praznike. "Jezus živi in tudi nam obljublja večno življenje, zato veselo praznujmo," je dejal.
Oznanilo o praznem grobu in Jezusovem vstajenju je po njegovem mnenju najpomembnejša vest celotne človeške zgodovine.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.