Vlada sprejela predlog nove obrambne resolucije, koalicija ne bo enotna

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji določila besedilo predloga Resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 ter ga poslala v obravnavo in sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije, so sporočili z ministrstva za obrambo. 

Resolucija je najvišji razvojno-usmerjevalni in hkrati dolgoročni planski dokument, s katerim se načrtujeta dolgoročni razvoj in opremljanje Slovenske vojske, da bo sposobna opravljati zakonske naloge ter zagotavljati sile in zmogljivosti ter bo pripravljena za uresničevanje nacionalnih interesov, mednarodnih zavez in ciljev na obrambnem področju, so pojasnili. 

Veljavno resolucijo do leta 2035 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel februarja 2022. Od njenega sprejema je prišlo do nastopa okoliščin, ki zahtevajo prevzemanje odgovornosti za vsebinsko in časovno ambicioznejšo spremembo splošnih dolgoročnih okvirov za razvoj in vzpostavitev obrambnih zmogljivosti Republike Slovenije: "Resolucija je pripravljena ob upoštevanju povečane nepredvidljivosti in negotovosti mednarodnega varnostnega okolja ter varnostno-obrambnih izzivov, s katerimi se spoprijema Republika Slovenija, ter ob upoštevanju izzivov Slovenske vojske pri razvoju potrebnih zmogljivosti in doseganju ustrezne stopnje pripravljenosti." 

Slovenija zagotavlja svojo obrambo z razvojem ustrezne stopnje lastne obrambne sposobnosti ter močnim opiranjem na sistem kolektivne obrambe in medsebojno pomoč Evropske unije. Drastično poslabšanje varnostnega okolja v Evropi kaže na velik pomen skupne kolektivne obrambe v zavezništvu, katerega del je tudi Republika Slovenija, poudarjajo: "Velik poudarek v resoluciji je ambicioznejša časovnica doseganja obrambnih izdatkov, saj naj bi raven dveh odstotkov BDP dosegli najpozneje do leta 2030, nato pa naj bi jih ohranjali najmanj na tej ravni do leta 2040. Predvideno je, da bo za nabavo sodobne vojaške opreme in oborožitve za Slovensko vojsko vsako leto namenjenih vsaj 20 odstotkov skupnih obrambnih izdatkov, ob tem pa se ohranjajo prizadevanja vlaganja tudi v opremo za dvojno rabo in krepitev zmogljivosti Slovenske vojske, ki so lahko uporabljene tudi v podporo sistemu zaščite in reševanja. Prav tako je predvideno znatno povečanje sredstev za raziskave, razvoj in inovacije, saj naj bi dosegala najmanj dva odstotka obrambnih izdatkov."  

Razvoj Slovenske vojske bo do leta 2040 potekal v dveh razvojnih obdobjih, pojasnujejo: "Prvo razvojno obdobje obsega leta od 2023 do 2030, drugo razvojno obdobje pa leta od 2031 do 2040. Obseg, struktura in organiziranost Slovenske vojske morajo omogočati opravljanje njenega poslanstva in nalog skladno z Zakonom o obrambi in opredeljeno ravnjo ambicij. Skupni mirnodobni obseg Slovenske vojske bo do 10.000 pripadnikov z možnostjo naraščanja sil v okviru vojne sestave Slovenske vojske."  

V resolucijo so vključeni nastavki in dodatni ukrepi za pridobivanje in zadrževanje kadrov. Že v prvem razvojnem obdobju resolucija predvideva sprejem učinkovitih ukrepov za pospešeno pridobivanje in zadrževanje kadrov: "Tudi zaradi pridobivanja kadra se bo krepila povezanost Slovenske vojske z lokalnim okoljem, organizacijami in društvi posebnega pomena za obrambo ter drugimi podsistemi nacionalne varnosti." 

Resolucija že v prvem razvojnem obdobju predvideva preoblikovanje in razvoj strukture Slovenske vojske. Vključuje vzporedni razvoj in vzpostavitev prednostnih zmogljivosti, in sicer vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine in srednjega bojnega izvidniškega bataljona. Slovenska vojska bo zato razvijala tudi nekatere zahtevnejše zmogljivosti, ki niso del sprejetih zavez do Nata, so pa pomembne za uresničevanje nacionalnovarnostnih ciljev Republike Slovenije. To so med drugim vzpostavitev sistema zračne obrambe srednjega in kratkega dosega za zaščito nacionalnega zračnega prostora in kritične infrastrukture na ozemlju Republike Slovenije ter neposredno zračno obrambo elementov razporeditve sil Slovenske vojske, razvoj helikopterskih zmogljivosti s krepitvijo srednjih transportnih helikopterskih zmogljivosti ter postopno zamenjavo in dokupom lahkih vojaških helikopterjev, naštevajo. 

"Resolucija ne nalaga novih finančnih obremenitev in neposredno ne ustvarja finančnih posledic. Te bodo nastale na podlagi razdelave posameznih projektov in ukrepov v okviru srednjeročnih obrambnih programov, ki jih sprejme Vlada Republike Slovenije na predlog Ministrstva za obrambo." Pravice porabe za leti 2023 in 2024 so že zagotovljene v sprejetih proračunih, pravijo na Ministrstvu za obrambo.

Čakajo jo potrjevanje v DZ 

Obrambno resolucijo sicer po vladni obravnavi čaka potrjevanje v DZ. Pri tem pa, kot kaže, koalicija tokrat ne bo enotna. V najmanjši koalicijski partnerici Levici so namreč že napovedali, da resolucije v sedanji obliki ne bodo podprli, saj da so njena izhodišča enaka kot v resoluciji prejšnje vlade in so ji v Levici že takrat nasprotovali. V koalicijski SD pa navajajo, da so s splošno usmeritvijo resolucije zadovoljni.

Naklonjenost obrambni resoluciji je izrazil tudi prvak opozicijske SDS Janez Janša, v stranki zatrjujejo, da bodo podprli vse rešitve, ki gredo v smeri krepitve varnosti. V NSi so za zdaj predlog resolucije označili za smiseln, o morebitni podpori pa se izrecno še niso izrekli.

Vladna ekipa bo sicer znova zasedala v polni sestavi, po torkovi potrditvi v DZ bo namreč na seji vlade prvič sodeloval tudi novi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, ki bo vladni ekipi predvidoma predstavil svojo ožjo ekipo.

Levica: Vprašanje varnosti razumemo bistveno drugače kot na ministrstvu za obrambo 

Levica je sicer sporočila, da so bila izhodišča nove resolucije v veliki meri enaka tistim iz resolucije, ki jo je potrdila prejšnja vlada in ki so ji v Levici že takrat odločno nasprotovali.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, resolucija prinaša povečan obseg obrambnih izdatkov, ki naj bi v naslednjih letih dosegli 2 % odstotka BDP, in povečuje obseg orožarskih nakupov v skladu z načrti izgradnje zmogljivosti za sodelovanje Slovenske vojske v NATO in njenih operacijah: "Že tako dolg seznam nakupov orožja in druge vojaške opreme se še dodatno širi - npr. s še dvema dodatnima helikopterjema za specialne enote, s še enim dodatnim srednje velikim vojaškim transportnim letalom Spartan itn. Hkrati pa je iz resolucije izginil cilj nadgradnje in podaljšanja življenjske dobe helikopterjev Bell 412, s katerimi se večinsko danes izvaja helikopterska nujna medicinska pomoč. Prav tako srednje bataljonske bojne skupine in izvidniškega bataljona ne bomo več gradili zaporedoma, ampak sočasno. Ob navedenem je iz resolucije umaknjena tudi namera o ponovnem uvajanju služenja vojaškega roka, kar pa v Levici pozdravljamo."

Vprašanje varnosti v Levici razumejo bistveno drugače kot na ministrstvu za obrambo, so še sporočili: "Številni pozivi k povečanju izdatkov za obrambo v Evropi so v zadnjem času utemeljeni z vojno v Ukrajini, a za končanje vojne bi bilo treba vložiti več diplomatskih naporov. Za nas je temelj varnosti družbena blaginja: stabilna socialna država, ki omogoča vsem dostojno življenje. S tega vidika resolucije, ki predvideva hitro povečevanje izdatkov za orožje na 2 % BDP, ni sprejemljiva. Gre za naše dolgoletno stališče, ki ga ne bomo spremenili. Zato na današnji seji Vlade RS predloga nove Resolucije  o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 nismo podprli."