Gre za velike spremembe, ki vplivajo tudi na načrtovanje in izvajanje proračunov. Pri pripravi proračunskih dokumentov je vlada kot izhodišče upoštevala tudi Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Republike Slovenije 2025-2028, jesensko gospodarsko napoved Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj ter predvideno izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost, evropske kohezijske politike v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027 in črpanje drugih evropskih sredstev.
V letih 2026 in 2027 v ospredju ostajajo ukrepi, namenjeni krepitvi znanosti, zagotavljanju primernih in cenovno dostopnih stanovanj, ukrepi za spodbujanje investicij in pospešitev prehoda v gospodarstvo z visoko produktivnostjo, pokojninsko in zdravstveno varstvo ter odpornost in varnost. Za leto 2026 so prihodki načrtovani v višini 15,6 milijarde evrov, odhodki pa v višini 17,7 milijarde evrov.
Prihodki so v primerjavi z lani sprejetim proračunom za leto 2026 nižji za 2,1 odstotka, odhodki pa so višji za 3,2 odstotka. Proračunski primanjkljaj je predviden v višini 2,1 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Za leto 2027 so prihodki načrtovani v višini 16 milijard evrov, odhodki pa v višini 18,1 milijarde evrov. Primanjkljaj naj bi tako znašal 2,1 milijarde evrov oziroma 2,8 odstotka BDP.
Vlada je potrdila tudi predlog Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2026 in 2027, ki med drugim ureja povprečnino za občine. Ta bo predvidoma znašala 810 evrov, kar je več od doseženega dogovora z občinami oktobra lani.
Pogajanja z občinami o povprečnini v prihodnjih dveh letih sicer še niso zaključena; v primeru drugačnega dogovora bo zakon in znesek povprečnine kot običajno prilagojen v postopku sprejemanja v državnem zboru.
"Vsi proračunski uporabniki so s strani ministrstva za finance slišali nešteto opozoril o tem, da se gospodarska rast ustavlja in da bo treba odhodke v prihodnjih letih temu prilagodit," je dejal Boštjančič.
Vseeno pa vlada načrtuje, da bo prihodnje leto porabila kar rekordnih 17,7 milijarde evrov. V državni blagajni bo dobri dve milijardi evrov primanjkljaja oziroma za skoraj 3 odstotke bruto domačega proizvoda. A v ta izračun še ni vštet strošek morebitne obvezne božičnice, ki bi lahko primanjkljaj približal štirim odstotkom.
"Štiri odstotke pomeni, da te začne mednarodna finančna skupnost in tudi evropska komisija zelo podrobno spremljat in ti lahko tudi otežuje ali pa draži zadolževanje," je pojasnil dr. Marko Jaklič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Letni dodatek za upokojence bo tudi prihodnje leto izplačan v različnih zneskih, in sicer v petih višinah od 160 evrov do 470 evrov. Predlog predvideva tudi uskladitev lestvice za odmero dohodnine in olajšav za leto 2026 v višini 50 odstotkov rasti povprečne mesečne plače v Sloveniji za junij 2025 glede na junij 2024.
Socialni partnerji se bodo o tem še pogovarjali, in če bo dosežen drugačen dogovor o uskladitvi, bo zakon prilagojen v postopku sprejemanja v državnem zboru. Vlada je določila tudi dokončen predlog zaključnega računa državnega proračuna za leto 2024.
Za leto 2026 je DZ proračun sprejel že novembra lani, danes pa je vlada sprejela predlog njegovih popravkov. Hkrati je sprejela tudi predlog proračuna za leto 2027, predlog zakona o njunem izvrševanju in preostale dokumente, potrebne za nemoteno izvrševanje proračuna. Vse skupaj mora najpozneje do srede poslati v obravnavo in potrditev v DZ.
Za leto 2026 je v državnem proračunu predvidenih 15,6 milijarde evrov prihodkov, odhodki pa se zvišujejo na 17,7 milijarde evrov. Primanjkljaj bo tako znašal 2,1 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je po seji povedal minister za finance Klemen Boštjančič. Leto pozneje, ko je ob 16 milijardah evrov prihodkov načrtovanih za 18,1 milijarde evrov odhodkov, naj bi primanjkljaj prav tako znašal 2,1 milijarde evrov. To pomeni 2,8 odstotka BDP.
Boštjančič je spomnil, da vlada pripravlja pomembne sistemske spremembe na področju prenove plačnega sistema, dolgotrajne oskrbe, zdravstva, pokojninske reforme in obrambnih izdatkov. "Gre za velike spremembe, ki vplivajo tudi na načrtovanje in izvajanje proračunov; v tem procesu smo iskali čim bolj optimalno razmerje med razvojno naravnanostjo proračuna in na drugi strani skrbjo za javne finance," je dejal.
Boštjančič je dodal, da so v vsakem letu sredstva, ki so bila predvidena za ministrstvo za obrambo zmanjšali za 110 milijonov evrov, ta sredstva so preusmerili na druge resorje.
Glede povprečnine za občine je vlada v predlog zakona o izvrševanju proračunov zapisala, da bo v prihodnjih dveh letih znašala 810 evrov na prebivalca. Je pa Boštjančič povedal, da pogajanja z občinami o tem še niso zaključena. "V primeru drugačnega dogovora bo višina povprečnine prilagojena v postopku sprejemanja v DZ," je dejal.
Letni dodatek za upokojence, ki bo vnovič izplačan v petih različnih višinah, se bo zvišal za pet evrov na 160 do 470 evrov.
Vlada je postopke za pripravo predlogov proračunov za prihodnji dve leti sicer začela sredi maja. Sprejela je okvirni razrez proračunskih odhodkov po posameznih področjih, nato je steklo usklajevanje odhodkov s proračunskimi porabniki.
Zaradi vključitve predvidenih dodatnih izdatkov za obrambo je ob tem vlada nekoliko zvišala zgornje meje izdatkov vseh proračunskih uporabnikov – leta 2026 se bodo lahko povzpeli do 17,5 milijarde evrov, leta 2027 pa do nekaj manj kot 17,9 milijarde evrov. Za letos so določeni pri 17,1 milijarde evrov.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je medtem poslabšal napoved gospodarske rasti za leto 2026. Namesto 2,4 odstotka naj bi dosegla 2,1 odstotka. Za leto 2027 pa je v sredi septembra objavljeni jesenski napovedi napovedal 2,2-odstotno rast.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.