Vlada predlaga božičnico v višini 639 evrov, za podjetja v težavah 160 evrov

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal podpredsednik vlade Matej Arčon, gre za poseben zakon, o katerem bo v naslednjih dneh razpravljal še Ekonomsko-socialni svet (ESS). "Naša želja je, da se socialni dialog zaključi nekje do 27. oktobra," je dejal.

Vlada po njegovih besedah predlaga zimski dodatek oz. božičnico v višini 639 evrov, ki mora biti prvič izplačana najkasneje do 18. decembra letos. Za podjetja, ki se soočajo z likvidnostnimi težavami, je predvidena možnost zamika plačila, in sicer najkasneje do 31. marca prihodnje leto, kot velja tudi za izplačilo regresa.  

"Da bi prišli nasproti gospodarstvenikom in preprečili težave v poslovanju podjetij, smo se letos odločili narediti tudi posebno izjemo – podjetja, ki imajo likvidnostne težave, bodo lahko izplačala eno osminko minimalne plače, kar trenutno znaša 160 evrov, a ob tem ne bodo smela izplačati nagrad in dividend poslovodstvu," je dejal.

V javnem sektorju bo veljala polna višina izplačila 639 evrov, ministrstvo za finance pa bo pripravilo predlog, na kakšen način bodo dobili božičnico vsi, ki so zaposleni v javnem sektorju.

Izplačilo zimskega prejemka se v prvem letu ne bo upoštevalo pri izračunu pravic iz socialnih transferjev, saj je cilj, da prejemniki ne vplivajo negativno na socialno upravičenost gospodinjstev.

"Zakaj je ta božičnica dobra za celotno družbo? Ne gre samo za to, da si zaposleni ta prihodek več kot zaslužijo, ta rešitev sledi tudi želji po davčni razbremenitvi osebnih dohodkov, tako da bo božičnica popolnoma neobdavčena. S tem se vzpostavlja davčno ugoden način za nagradjevanje zaposlenih," je še dejal Arčon. 

Napovedal je tudi, da obvezna božičnica za zaposlene ne bo izplačana samo letos, pač pa tudi vsa naslednja leta. Ukrep bi veljal do sprememb zakona o delovnih razmerjih, ki bi vprašanje obvezne božičnice uredil sistemsko.

V akt, ki je bil danes na koaliciji in vladi sprejet soglasno, bi bil lahko sicer naknadno vključen tudi zimski dodatek za upokojence, ki ga je predvidela pokojninska reforma, pa ji zdaj grozi referendum.

Naj bi bil pa predlog po napovedih že danes posredovan socialnim partnerjem. Potem ko so delodajalske organizacije zaradi predvidene obveznosti zimskega dodatka v petek protestno zapustile sejo ESS, je zdaj za petek predvideno srečanje premierja Roberta Goloba z njihovimi predstavniki.

Sindikati so nad vladnim predlogom zakona o obvezni božičnici, po katerem bi lahko podjetja v likvidnostnih težavah letos pod posebnimi pogoji zaposlenim izplačala le 160 evrov zimskega dodatka, razočarani. Prepričani so, da mora biti izplačilo enako za vse in da je zadosten "odpustek" delodajalcem zamik izplačila na konec marca.

Kot je opozoril predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, niso jasni ne razlogi za znižano božičnico ne to, pod kakšnimi pogoji in kriteriji bi se jo izplačalo. "Moram reči, da nas je ta novost, ko gre za letošnji režim izplačila, negativno presenetila. Očitno bodo ljudje dobili različne zneske," je dejal. "Ljudje so na ta način postavljeni v neenakopraven položaj," je izpostavil.

Glede obravnave podjetij v likvidnostnih težavah se je sindikalna stran po njegovih besedah zavzemala za možnost zamika izplačila po zgledu regresa za letni dopust, za katerega se ve, kako se izvaja in kako nadzira. Predlog vlade v zvezi z možnostjo zamika izplačila božičnice na 31. marec je zato zanje sprejemljiv.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko pa je do vladnega predloga še bolj kritičen. Znesek zimskega dodatka v višini zgolj osmine minimalne plače, ki ga vlada kot možnost predvideva le za letos, je zanj "absolutno nesprejemljiv". Prepričan je, da je zamik do konca marca dovolj velik "odpustek" delodajalcem, da lahko najdejo potrebna sredstva, sprejel bi tudi izplačilo božičnice v več delih.

Po Zorkovih besedah morajo tako vsi zaposleni dobiti enak znesek. "Ne vidimo razloga, zakaj bi prišlo do nekega deljenja, namreč zaposleni nimajo možnosti vplivati na poslovanje delodajalca. Delodajalec, menedžment je tisti, ki sprejema poslovne odločitve. In če sprejema slabe, zakaj bi delavci nosili posledice?" se je vprašal.

Posebej pa je razočaran, da vlada predlaga neupoštevanje božičnice v izračun pravic iz socialnih transferjev le za prvo leto izplačila, ne pa za vsa leta. "Nekateri bodo potem hudo na slabšem," je opozoril. To bi lahko namreč vplivalo na to, katere transferje bodo dobivali in v kakšni višini oz. da bi lahko kašnega celo izgubili. Božičnica bi tako lahko denimo vplivala na subvencije za vrtec in šolsko prehrano ali na otroški dodatek, je spomnil.

Nepravično se mu zdi, da bi bili delodajalci na drugi strani pri izplačilu zimskega dodatka razbremenjeni davkov in prispevkov.

Obregnil se je tudi ob sestanek predsednika vlade z delodajalci o božičnici, napovedan za petek, medtem ko sindikati podobnega vabila niso prejeli. To se mu ne zdi prav. "To je napačna pot, oba socialna partnerja morata biti enako obravnavana," je podčrtal.

Delodajalci možnost izplačila znižane božičnice in zamak izplačilo na konec marca vidijo kot "odraz dobre volje" vlade. Tako je v izjavi za novinarje ocenil glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček. "Mi smo zadovoljni, da prihajajo s tovrstnimi predlogi, jih pozdravljamo, niso pa še na ravneh, kot jih pričakujemo," je dejal.

Želijo si namreč dodatnega zbližanja stališč, prav tako potrebujejo še več dodatnih pojasnil. Predloga zakona še niso prejeli.

Gorenšček je spomnil, da si delodajalci želijo predvsem, da božičnica ostane prostovoljna ter da se poveča raven neobdavčenosti in neoprispevčenosti njenega zneska. Ob tem je izrazil upanje, da bodo pogajanja v zvezi s prostovoljnostjo prinesla dodaten napredek.

V petek se bodo sestali s premierjem, ko mu bodo predstavili tudi svoje približevalne predloge. 

"Predlog zakona pri obrtnikih sproža veliko več vprašanj kot odgovorov," pa je dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar. Obrtnike po njegovih besedah zanima, kako bodo prišli do možnosti znižanega izplačila zimskega dodatka, saj ne izplačujejo dividend ali nagrad, imajo pa prek statusov s. p. dobičke, ki si jih nakazujejo kot plače.

Skrbi ga, da za predlagane izjeme ni pravne podlage. "Kajti če bo izplačilo uzakonjeno kot pravica, potem vemo, da pri pravicah ni izjem. Tudi če samo za nekaj mesecev odložiš plačilo, podjetju pravzaprav to ne bo kaj dosti pomagalo," je menil.

Gospodarstvo si po njegovih besedah še želi dialog, "dokler ne izčrpa vseh možnosti". S petkove seje ESS so namreč predstavniki delodajalskih združenj zaradi predvidene obveznosti božičnice protestno odkorakali. "Bomo videli, na kakšen način še lahko omejimo škodo, do katere bo zagotovo prišlo, ne samo v državnem proračunu, tudi pri podjetjih, ki ne zmorejo kar naenkrat najti denarja še za to dodatno izplačilo," je dejal Cvar. Velike težave bo imelo 20.500 podjetij z negativno bilanco v preteklem letu, je napovedal.

Premier je v sredo ponovil, "da božičnica bo", in izrazil prepričanje, "da bo s časom postala nekaj tako samoumevnega, kot je danes letni regres".

Minister za delo Luka Mesec je medtem v petek po seji ESS napovedal, da bo predlog zakona predvidel, katera podjetja bi bila lahko izvzeta in možne odloge izplačila. V ponedeljek je na naši televiziji zatrdil, da nihče ne bo silil podjetij, ki nimajo denarja, da izplačajo božičnico. "Namen je, da zaposleni dobijo zimski regres, nagrado, ne pa, da izgubljajo službe," je poudaril.