Na volitvah le še preferenčni glasovi?

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je ob začetku 30-dnevne javne razprave predstavila predlog sprememb volilne zakonodaje. Če bodo poslanci predlog podprli, se bo za volitve v Državni zbor ukinilo volilne okraje, o podelitvi mandatov kandidatom pa bodo odločali preferenčni glasovi. Spremembe se med drugim nanašajo tudi na volilne kampanje, s čimer naj bi zagotovili večjo transparentnost in odpravili pomanjkljivosti ob nadzoru financiranja volilnih kampanj.

Obvezen preferenčni glas enemu izmed kandidatov

Ob sprejetju predloga bi ukinili 88 volilnih okrajev, ki bi se ohranili le v funkciji izvedbe volitev. Ob tem bi uvedli obvezen in absoluten preferenčen glas. To pomeni, da bi volivec moral obvezno oddati svoj preferenčni glas enemu od kandidatov in ne listi. Iz liste pa bi bil izvoljen tisti, ki bi dobil največje število preferenčnih glasov.

Kot je pojasnila Pavlinič Krebsova, bi se 88 poslancev še naprej volilo na podlagi proporcionalnega volilnega sistema, vendar v osmih volilnih enotah – v vsaki po 11 poslancev. Volivka ali volivec, ki ima stalno prebivališče v posamezni volilni enoti, bi po novem dobil glasovnico, podobno glasovnici za volitve poslancev v Evropski parlament.

S podporo kandidatu bi dobila glas tudi lista

Na glasovnici bi bile vse liste, na vsaki od njih največ 11 kandidatov. Med njimi pa bi moral volivec voliti za enega kandidata in obkrožiti številko pred njegovim imenom. "S tem bi podal podporo kandidatu in posredno listi kandidatov oziroma stranki," je pojasnila ministrica. Dodala je, da za listo ne bo več mogoče glasovati. Če pa bi posamezen volivec obkrožil listo, bi v izogib prevelikemu številu neveljavnih glasovnic ob spremembi veljala domneva, da je volivka ali volivec prednostni glas dal prvemu kandidatu na listi.

Spremembe zakona o volilni kampanji

Poleg sprememb volilne zakonodaje je ministrica danes predstavila tudi predloge sprememb zakona o volilni in referendumski kampanji."Spodbuditi želimo politične stranke k naslavljanju s programom in manj z ostalimi tehnikami, ki so v volilnih kampanjah v zadnjem času postale prioritete,"pravi ministrica.

Z zakonom uredili tudi financiranje

S spremembo zakona bi lahko natančno določili, kaj se šteje kot prispevek za volilno kampanjo ter kdo jo sme in kdo ne financirati. Podatki o donacijah fizičnih oseb bi bili še naprej javni, če presegajo trikratno povprečno mesečno bruto plačo. Donacije pravnih oseb bi bile javne.

Z željo po povečanju transparentnosti bi v stroške volilne kampanje določili tudi stroške svetovanja in priprave strategije ter posamičnih elementov volilne kampanje, ki sicer nastajajo v času, ko se še ni začela uradna volilna kampanja. Med stroške volilne kampanje bi vštevali tudi stroške podmladkov strank.

Globe za prekrške bi bile višje. Kot prekrškovni organ bi po novem določili komisijo za preprečevanje korupcije, pri nadzoru financiranja volilne kampanje pa bi ostal pristojni prekrškovni organ računsko sodišče.