Na vreme pri nas najpogosteje vplivajo anticikloni

Zračni tlak, ki ga pri vremenski napovedi pogosto omenjamo, predstavlja silo, s katero masa ozračja pritiska na tla in predmete. Čeprav je zrak brez barve, vonja in okusa, ga sestavljajo številne molekule dušika, kisika ter drugih plinov in vsaka ima svojo maso.

Tlak je torej odvisen od tega, koliko zraka je v navpični smeri nad krajem, kjer ga merimo. Tako je tlak najvišji pri tleh in se z višino zmanjšuje, saj je takrat nad nami vse manj zraka, ki pritiska navzdol. In ker je zrak stisnjen tudi zaradi lastne teže, se tudi gostota zmanjšuje z višino. Najgostejši zrak je na morski gladini, kjer tlak v povprečju znaša 1013 milibarov. Na Triglavu, kjer je zrak za četrtino redkejši, pa tlak znaša le še okoli 700 milibarov.

Za vremenske procese so bolj pomembne razlike v horizontalni smeri, ki nastanejo zaradi neenakomernega segrevanja Zemljinega površja. Tako ločimo med polji nizkega in visokega tlaka, t. i. cikloni in anticikloni. Razlike v tlaku sprožijo gibanje zračnih mas. Hitreje ko se tlak na neki razdalji spreminja, močnejši je veter, ki žene vremenske procese. Če tlak močno pada, je to napoved burnega vremenskega dogajanja.

Območja, kjer se najpogosteje rojevajo cikloni in anticikloni, se imenujejo vremenotvorna središča. Za nas so najpomembnejša štiri.

Potujoči cikloni

Na vreme pri nas imajo skozi vse leto, najpogosteje pa jeseni in pozimi, velik vpliv cikloni, ki nastajajo nad severnim Atlantikom in se nato pomikajo proti Evropi. Včasih nastane cela serija takih ciklonov, kar nam prinaša zelo spremenljivo vreme s številnimi prehodi vremenskih front. Ker takrat nad nami prevladujejo zahodni vetrovi, temperature ob potujočih ciklonih niso posebej nizke. Ohladitvi običajno hitro sledi otoplitev.

Genovski ciklon

Kadar hladna fronta doseže zahodne Alpe, nad Genovskim zalivom lahko pride do nastanka novega ciklona in takrat so padavine pri nas najobilnejše. Ob genovskem ciklonu nad nami zapiha okrepljen jugozahodni veter, ki iznad morja prinaša ogromne količine vlage. Toplo morje lahko v ozračje odda več vlage kot hladnejše, zato je visoka temperatura morja ključna za obilne padavine.

Ko trčita topel in vlažen zrak ob gorske pregrade, se je ta prisiljen dvigniti, kar povzroči še dodatno krepitev padavin. V takih primerih lahko kvadratni meter površine v samo enem dnevu prejme tudi več kot 100 litrov padavin. Slovenski rekord znaša kar 363 litrov dežja na kvadratni meter, kolikor so 13. novembra 1969 izmerili v Bovcu. Posočje tudi sicer velja za najbolj mokro območje v Evropi.

Situacije z genovskim ciklonom zelo obožujejo predvsem snegoljubci, saj se njegov prehod pozimi pogosto konča z večurnim obilnim sneženjem.

Sibirski anticiklon

Jeseni se nad Sibirijo začne oblikovati obsežno območje visokega zračnega tlaka z zelo mrzlim zrakom, ki se pozimi lahko razširi tudi nad Slovenijo. Pod vplivom sibirskega anticiklona pri nas izmerimo najnižje temperature. Uradno najnižja temperatura v Sloveniji znaša -34,5 stopinje Celzija, ki je bila leta 1968 dosežena v Babnem Polju.

Državna meteorološka mreža pa ne zajema vseh ekstremih lokacij. V preteklosti so bile tako neuradno izmerjene še precej nižje temperature. Raziskovalci mrazišč, ki delujejo v okviru Slovenskega meteorološkega foruma, so 9. januarja 2009 na Lepi Komni namerili kar -49,1 stopinje Celzija.

Azorski anticiklon

Precej toplejši je anticiklon, ki skozi vse leto nastaja v bližini Azorskih otokov. V primeru, da se poleti razširi k nam, lahko pričakujemo sončno in vroče vreme, pozimi pa je zaradi temperaturnega obrata zelo toplo predvsem v višjih legah, medtem ko se po nižinah pogosto soočamo s celodnevno meglo ali nizko oblačnostjo.

Zračni tlak, preračunan na morski nivo, pri nas niha med 970 in 1040 milibarov. Tem razlikam se človeško telo brez težav prilagodi. Slabo počutje v času nizkega tlaka je tako bolj povezano z drugimi dejavniki, padavinami in nižjimi temperaturami.