Na vrh Policije Olaj, na MNZ pa Krkovič?

Zgodba iskanja prvega med policisti se vleče že od marca 2020, ko so na hitro zamenjali tedanjo direktorico Tatjano Bobnar. Šlo je za pričakovano menjavo, saj se je na njeno kratkoživo kariero obesil tudi državni sekretar Žan Mahnič, s katerim je bila Bobnarjeva v sporu zaradi dostopa do zaupnih podatkov. A ne kar nekaterih podatkov, ampak podatkov iz namišljene afere, kjer naj bi policisti nezakonito vpogledovali v osebne podatke "določenih politikov". 

Informacijski pooblaščenec, ki je opravil nadzor nad vpogledi policistov v evidence politikov, ni ugotovil nepravilnosti glede zagotavljanja sledljivosti pri obdelavi osebnih podatkov. Prav tako ni ugotovil sistematičnih nezakonitih vpogledov uslužbencev Policije v osebne podatke politikov. A ton je bil ustvarjen in menjave na Policiji so se začele precej hitro in nenavadno. Tako nenavadno, da skoraj leto dni po prvi menjavi delo direktorja Policije še vedno opravljajo vršilci dolžnosti.  

Prijav ni bilo veliko, govorice so bile številne, iskanje kadrov, ki bi opravljali delo politike, je bilo dolgotrajno. Vlada je Antona Olaja na seji 28. januarja imenovala na položaj generalnega direktorja Policije za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Obenem je Olaja z 28. januarjem 2021 razrešila s funkcije državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve. Olaj sicer ne skriva nagnjenosti k desno usmerjenim strankam.

Na njegovo imenovanje se je že odzval nekdanji notranji minister Boštjan Poklukar, ki je dejal, da "je prihod novega generalnega direktorja predvsem jasno sporočilo vsem slovenskim policistkam in policistom, da napredovanje in karierni sistem v Policiji z lahkoto nadomestijo dobre politične veze in prava partijska pripadnost."

Kot je še dodal Poklukar, njegovo imenovanje pomeni "konec avtonomnosti slovenske Policije, njene profesionalnosti in strokovnosti. Nastavitev aktivnega politika na sam vrh Policije spominja na nek polpretekli duh sovjetske čekistične doktrine, prepisane iz zvezkov vzorno naučenih mladincev kumrovške partijske šole, tako zelo pogosto očitane vsem drugim."

Iz Novega mesta v Ljubljano

Anton Olaj karierno pot začel leta 1981 na takratni Postaji milice Ljubljana - Vič. Nato je med letoma 1986 in 2006 delal v novomeški kriminalistični službi kot kriminalist, kriminalistični inšpektor, vodja sektorja za zatiranje gospodarske kriminalitete in nazadnje kot načelnik urada kriminalistične službe. Svojo poklicno pot v Policiji je sklenil leta 2012 kot direktor Policijske uprave Novo mesto. Skozi svoje službovanje je pokazal tudi naklonjenost politični podpori, zato je postal v svojem delu pogosto tudi bolj radikalen. 

Kot pravijo naši sogovorniki, je bil eden glavnih usmerjevalcev priprav rešitev za romsko vprašanje, kar pa je pomenilo zgolj večjo represijo, brez resnih sistemskih rešitev. Prav tako naj bi bil eden od soavtorjev spremembe zakona o tujcih, ki krši mednarodne konvencije, pripravljal je spremembe zakona o nadzoru državne meje, ki poskuša mimo volje Državnega zbora vojski podeliti dodatna pooblastila. Zdaj je namreč veljalo, da bi vojska dodatna pooblastila dobila le, če se za to odloči dve tretjini poslancev, sprememba zakona pa zahteva zgolj navadno večino. 

Prav tako je Olaj vpleten v številne usmeritve, ki so jih videli državljani v zadnjem času in ki jih je nato vneto zagovarjal minister Aleš Hojs. Govora je vse od usmeritev glede nadzorovanja policijske ure do nedopustne represije nad miroljubnimi protestniki, kjer so jim policisti sledili v množici ljudi v času praznikov v decembru, a ustavili zgolj tiste, ki so imeli kakršnekoli simbole, ki so "bili proti vladi". Na stotine tistih, ki so opazovali lučke, pa kazni zaradi kršenja epidemioloških ukrepov ni dobilo. 

Med državne sekretarje tudi Anton Krkovič?

RTV Slovenija je poročala, da naj bi na mesto državnega sekretarja, ki ga je do zdaj zasedal Olaj, ki je zamenjal Franca Breznika, zasedel Anton Krkovič. Breznika je Olaj moral zamenjati po tem, ko so ga policisti dobili pijanega za volanom. Hojs jim tega ni potrdil, a Krkovič je bil veliko bolj skrivnosten, saj je dejal, "da je vse, celo nemogoče, v Sloveniji, mogoče".  Krkovič se je poleti, kot je znani, z državo pogodil za 60.000 evrov odškodnine v zadevi Patria. Spomnimo, zadeva je zastarala. Krkovič je v zaporu preživel najdlje, skoraj eno leto. Tako kot Janšo so ga preganjali zaradi sprejete obljube podkupnine pri nabavi vojaških oklepnikov. 

A iskanje novega državnega sekretarja ni edina težava, s katero se sooča MNZ, saj je sodno zadržanje izbire novega direktorja NPU postalo pravnomočno. Preiskovalci bodo tako še nekaj časa brez direktorja s polnimi pooblasti oziroma bodo NPU vodili vršilci dolžnosti. Po novem pa bo vodja NPU poročal direktorju kriminalistične policije. Minister za notranje zadeve Hojs je medtem v DZ izrazil upanje, da bo vrhovno sodišče dopustilo revizijo, ki so jo vložili na ta primer.