Voditelji sredozemskih članic EU bi lovili vlak za inovacije

Na srečanju, ki ga vlada opisuje kot enega najpomembnejših mednarodnih dogodkov zadnjih desetletij v Sloveniji, je premier Robert Golob danes gostil francoskega predsednika Emmanuela Macrona, španskega premierja Pedra Sancheza, grškega premierja Kiriakosa Micotakisa, portugalskega premierja Luisa Montenegra, malteškega premierja Roberta Abelo, ciprskega predsednika Nikosa Hristodulidesa in hrvaškega premierja Andreja Plenkovića. Italijo je zastopal zunanji minister Antonio Tajani.

V Portorož je prispela tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se je že pred začetkom zasedanja srečala z Golobom na delovnem zajtrku. "Uspešno in stabilno Sredozemlje je ključnega pomena za varnost in konkurenčnost Evrope. To je bistvo našega Pakta za Sredozemlje. Poenostavitev poslovanja, spodbujanje naložb in zbliževanje ljudi," je ob tem sporočila na omrežju X.

Voditelji držav članic EU, zbrani na vrhu MED9, so v prvem delu današnjega srečanja s von der Leynovo razpravljali o okrepitvi evropske konkurenčnosti, ki je po besedah gostitelja, slovenskega premierja Goloba, nujna za ohranitev socialne dobrobiti in napredka v prihodnje.

Kot enega od ukrepov, na katerem bodo nemudoma začeli delo, je navedel premostitev zaostanka v inovacijah, pri čemer bodo močno vlagali v raziskave in tehnologijo.

Obravnavali so tudi vprašanje energetske infrastrukture, pri čemer jih najbolj skrbijo cene energije. "Prehod na zeleno in vlaganje v obnovljive vire se zdi najbolj vzdržna pot naprej, da bi lahko zagotovili tako neodvisnost in evropsko avtonomijo kot tudi nižje cene," je dejal Golob in dodal, da so se glede zelenega prehoda zavzeli za fleksibilen pristop, vezan na posamezne sektorje.

"Vsi razumemo, da moramo hitreje graditi skupni evropski energetski trg," pa je dejal grški premier Micotakis in se zavzel za usklajeno politiko na ravni EU na področju energetike, kar bo po njegovem prispevalo tudi h krepitvi konkurenčnosti.

Glede predloga večletnega proračuna EU za obdobje 2028-2034 je Golob izpostavil pomen višjih sredstev, sicer da evropske institucije ne bodo mogle uresničiti strateških ciljev. Danes zbrani voditelji so predlog Evropske komisije, ki ga bodo na Evropskem svetu obravnavali decembra, v veliki meri podprli, je dejal.

Med kosilom so se nato voditelji z jordanskim kraljem Abdulahom II. pogovarjali o razmerah v Gazi in na Zahodnem bregu, pri čemer so priznali stabilizacijsko vlogo Jordanije v regiji. "Jordanija ima našo polno podporo, ne le zdaj, ampak tudi v prihodnje. In skupaj z Jordanijo bi bila tudi EU rada bolj dejavna v regiji," je dejal Golob.

Vsi so podprli prekinitev ognja v Gazi in se zavzeli za uresničitev mirovnega načrta ZDA. Med konkretnimi ukrepi, s katerimi bi lahko prispevali k miru v regiji, je premier med drugim omenil pripravo resolucije Varnostnega sveta ZN s pozivom k oblikovanju stabilizacijskih sil z jasnim mandatom, ki bi zagotavljale, da se mirovni dogovor v celoti upošteva.

Golob je na koncu dodal še, da so voditelji enotni glede nujnosti delovanja v okviru Združenih narodov in sodelovanja z vsemi zavezniki, vključno z ZDA. Mednarodne sile, katerih prisotnost bi zahtevali z resolucijo na podlagi ameriškega mirovnega načrta, pa bi lahko omogočile tudi zaščito za novinarje in medijske delavce, brez katere ti ne morejo delovati v Gazi.

Voditelji so pozvali tudi k takojšnji sprostitvi vse humanitarne pomoči v Gazo, za kar sta se v izjavah po srečanju poleg Goloba najodločneje zavzela španski premier Sanchez in predsednik vlade Malte Abela.

Pobude za pomoč civilnemu prebivalstvu v Gazi v sodelovanju z Jordanijo, tako v hrani kot drugih oblikah, je v svoji izjavi poudaril tudi podpredsednik italijanske vlade in zunanji minister Tajani. Omenil je še izobraževanje mladih Palestincev v Italiji, zdravljenje otrok in druge projekte za pomoč Gaze in njenim prebivalcem, ki jih izvaja njegova država.

Več voditeljev, med njimi predsednik Cipra Hristodulides, se je zavzelo še za več povezovanja med državami v skupini MED9 ter državami južnega in vzhodnega Sredozemlja, vključno z Bližnjim vzhodom. "Zavezujemo se, da bomo okrepili glas Sredozemlja v EU," pa je Hristodulides dejal v luči bližajočega se ciprskega predsedovanja Svetu EU.

Omenil je tudi boj proti nezakonitim migracijam, ki sicer niso bile tema današnjega srečanja, vendar sta jih v svojih izjavah izpostavila tudi Micotakis in portugalski premier Montenegro. Več voditeljev je poudarilo še pomen boja proti podnebnim spremembam in naravnim katastrofam, zlasti požarom, ki so med poletjem v zadnjih letih hudo prizadele večino sredozemskih držav.

Članice MED9 - Francija, Španija, Grčija, Portugalska, Malta, Ciper, Hrvaška, Italija in Slovenija - so na vrhu v Portorožu sprejele skupno deklaracijo o evropskih zadevah, z Jordanijo pa še skupno izjavo o razvoju dogodkov na Bližnjem vzhodu.

Po zaključku današnjega vrha v Portorožu bo francoski predsednik Macron začel delovni obisk v Kopru in ga nato v torek nadaljeval v Ljubljani. Gre za prvi obisk voditelja države, s katero Slovenijo veže obsežno gospodarsko sodelovanje, ki bo osrednja nit pogovorov med stranema. Državi delita tudi številne poglede na aktualne globalne teme.

Vrh voditeljev držav, ki predstavljajo tretjino članic EU in skoraj polovico njenega prebivalstva, sicer predstavlja vrhunec enoletnega predsedovanja Slovenije neformalni skupini, ki je na pobudo Cipra in Španije s ciljem okrepitve sodelovanja in usklajevanja glede aktualnih zadev v EU in Sredozemlju nastala leta 2013. Sprva je štela sedem članic, ko pa sta se ji leta 2021 uradno pridružili Slovenija in Hrvaška, se je iz MED7 preimenovala v MED9.