Slovenski kontingent v Latviji že osmo leto sodeluje pri obrambi vzhodnega krila Nata. Od leta 2017 smo v Latvijo pošiljali prav izvidniški vod. Tokrat pa menjava: protioklepni oddelek, opremljen z raketami "spike", v mednarodni enoti s Kanadčani, Švedi in Ukrajinci.
Kako resna je grožnja z vzhoda za naše zaveznike in za nas, pričajo ne samo agresivne besede Moskve, pač pa tudi morija, ki jo Putin uprizarja v Ukrajini. Prav lekcije te vojne uporablja protioklepni oddelek 72. brigade. Ubijalci tankov so oboroženi z najboljšim sistemom na svetu: izraelskim Spikom. Raketa praktično ne more zgrešiti sovražnikovega oklepa.
Poddesetnica Ana Vanesa Gnezda je ena najboljših "spajkistk". Le nekaj najboljših v generaciji dobi pravo raketo za izstrelitev. "Dva meseca se urimo v simulatorju potem se gre pa bojno streljat," pravi.
Raketni sistem stane okoli 120 tisoč evrov in simulacija je ključna. Slovenski kontingent ima v Latviji kontejner, kjer vzdržujejo kondicijo in se urijo. Poveljnik kontingenta stotnik Andrej Plohl pa zagotavlja, da se pomembnost dragih sistemov na bojišču ni nič zmanjšala ob pojavi bojevanja s tisočkrat cenejšimi droni. "V eni minuti in pol lahko uničimo četo in pol nasprotnikovega oklepa," je dejal.
Tako izraelski "spiki" kot nekoliko slabši ameriški "javelini" ohranjajo obstoj Ukrajine. Uničili so na tisoče ruskih tankov in bistveno izčrpali potenco moskovskega režima. V bazi v Adaži je nastanjenih 6000 vojakov iz skoraj vseh Nato držav. Nazadnje so se jim pridružili še Švedi. Tu se usposabljajo ukrajinski vojaki, kanadski podpolkovnik Darryn Gray pa poveljuje multinacionalni bojni bataljonski skupini, devetim državam, tudi slovenskim fantom.
Tudi za velikonočne praznike so bili slovenski fantje in dekleta v baltskih gozdovih v pripravljenosti, s premorom za pripravo pirhov in ostale tradicije. "Barvali bomo jajca, kuhala se bo šunka, ribal se bo hren. Da se preživet, izbrali smo poklic, kjer to pride zraven. Z drugo družino preživljamo praznike tukaj," pravijo vojaki.
Slovenski kontingent je na ruski meji preživel že božič in novo leto. "Pač si od doma, najbolj pogrešaš družino. Se kar vidimo in slišimo, mi je v veliko podporo," je dejal vojak.
A nositi vojaško srajco ni enostavno. V gozdu, za maskirno fasado bojevnika, srce bije za dom. Z misije se bomo domov vrnili junija.
Na misijah trenutno okoli 320 slovenskih vojakov
Pomen vojaške misije v Latviji je pojasnil brigadir Boštjan Močnik, poveljnik sil Slovenske vojske. "Gre za bistveno sporočilo, da je na vzhodnem krilu zavezništva prisotna povečana vojaška prisotnost," je dejal v oddaji SVET na Kanalu A. Enote se redno menjujejo, s čimer se zagotavlja visoka stopnja izurjenosti enot, je dodal.
Močnik je izpostavil, da je varnostna situacija v baltskih državah precej pod pritiskom. Pojasnil je, da lokalno prebivalstvo v teh državah varnostno situacijo razume drugače kot tisti v Srednji in Zahodni Evropi. Naloga okrepljene prisotnosti Nata na vzhodnih mejah je tako med drugim povrniti občutek varnosti in zaupanja lokalnemu prebivalstvu.
Po njegovih besedah SV na misijah, kamor so slovenski vojaki napoteni od leta 1998, vedno uporablja najboljšo razpoložljivo opremo. V Latviji tako naši vojaki uporabljajo vozila Hummer S in protioklepni sistem Pajek, za katerega pravi, da je "eden najboljših na svetu" ta hip. Poudaril je, da na misijah veljajo visoki standardi glede streliva in druge logistične podpore.
Močnik ima tudi sam bogate izkušnje z misij, med drugim iz Bosne in Hercegovine ter Kosova, dvakrat pa je bil tudi v Afganistanu. Pravi, da mu je od vsega najbolj ostal v spominu moštveni duh. Od leta 1998 je bilo na misije napotenih že okoli 16.000 slovenskih vojakov. Trenutno je na 12 misijah v 13 državah okoli 320 pripadnikov SV.
