Na vzhodu države ena najslabših letin v zadnjih 50 letih

Janez Cigler Kralj je pohvalil strokovne službe javnega kmetijskega svetovanja v sklopu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in kmetijsko-gozdarskih zavodov po Sloveniji, ki da opravljajo izjemno strokovno delo in skrbijo za to, da tudi po tako hudih preizkušnjah kmetje vseeno ravnajo strokovno in z agrotehničnimi ukrepi ter ostalimi odločitvami omilijo posledice suše in drugih ujm.

Kmetijski minister je tudi v Spodnjem Podravju v pogovorih s kmeti slišal podoben poziv, kot ga je že pred tem tudi ob obiskih v okolici Ljubljane in na Gorenjskem – da rejci potrebujejo pomoč pri zagotavljanju krme. "Izpad krme je ponekod tudi za štiri ali pet mesecev, zato že iščemo rešitve, kako bi najbolj učinkovito in pravično pomagali rejcem pri zagotavljanju krme," je dejal minister.

Podravski kmetje pa so ministrstvo tudi pozvali, da je zaradi sprememb agrometeorologije nujno potrebno bolj fleksibilne narediti določbe nitratne direktive. "Sem zelo pristaš tega, da stroka spremlja razmere vsako zgodnjo pomlad ali pozno zimo in pridelovalcem omogoči, da v kolikor razmere dopuščajo, začnejo z mineralnimi gnojili gnojiti že prej, ne šele 15. februarja," je dejal Cigler Kralj.

Ob robu terenskih ogledov se je kmetijski minister sestal tudi z vodstvom Sindikata kmetov Slovenije, ki mu je prav tako predalo nekaj urgentnih predlogov za blaženje posledic letošnjih ujm. Dotaknili so se tudi sistemskih, ki so jim vsem skupni predvsem v nebo vpijoči dolgi postopki in velika birokracija.

Minister je ob tem tudi spomnil, da so že pospešili izplačila po lanski suši, tako da danes že izdajajo odločbe, do konca avgusta bo teh 3800. Še nekaj, pri katerih je postopek nekoliko bolj zapleten, jih bodo poslali septembra, tako da bo po izdanih odločbah v petih delovnih dneh izplačanih skupaj za več kot 8,4 milijona evrov pomoči.

Čeprav ne želi vnaprej obljubljati, je njihova zaveza poiskati načine, kako še dodatno pospešiti postopke, saj zdaj zaradi zakonskih in drugih predpisov ponavadi traja vsaj leto dni od škodnega dogodka do začetka izplačil, kar pa je v sedanjih razmerah, ko smo praktično vsako leto priča več ujmam, po njegovem nevzdržno in je za kmete ter vinogradnike neživljenjsko.

Direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda Andrej Rebernišek je poudaril, da se v regiji srečujejo z eno izmed zagotovo najslabših letin v zadnjih 50 letih. Najprej je neurje zelo prizadelo dravsko-ptujsko polje, kjer je cvet poljedelstva in vrtnarstva, ter del vinogradniških Haloz, nato pa je udarila še izjemna suša, posledice katere bodo verjetno vidne tudi v naslednjem letu.

Kmetom v danih razmerah skušajo pomagati, kolikor lahko, a enostavnih rešitev po njegovem ni, pač pa so potrebni dolgoročni ukrepi, zlasti kar se tiče uvajanja namakalnih sistemov, je dodal Rebernišek.

A prav v zvezi s slednjimi je predsednik Sindikata kmetov Slovenije Ivan Brodnjak opozoril na nujno zmanjšanje birokratskih ovir, saj da je trenutno za vzpostavitev namakalnega sistema potrebnih 22 soglasij, postopki pa trajajo tudi štiri do pet let. Po njegovem je polovica zahtevanih soglasij popolnoma nepotrebnih, zato je treba pospešiti uvajanje namakanja, saj ima vzhodna Slovenija z Dravo in Muro na voljo neomejene količine vode.