Slovenija

Na vzhodu države se ljudje prehranjujejo bolj nezdravo

Ljubljana, 16. 10. 2018 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min

Raziskave so pokazale, da se povečuje delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in redno zajtrkujejo, zmanjšuje pa se delež prebivalcev, ki uživajo sladkane pijače. Več nezdravega prehranjevanja je na vzhodnem delu Slovenije, podobno temu se kažejo tudi velike regijske razlike v deležu čezmerno prehranjenih in debelih.

Več videovsebin
  • Iz SVETA: Družbeni poskus
    03:25
    Iz SVETA: Družbeni poskus
  • Iz SVETA: Prehranjevalne navade
    01:22
    Iz SVETA: Prehranjevalne navade

Danes po vsem svetu obeležujemo dan hrane. Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) ob tem dnevu izpostavlja lakoto, ki pa je glede na finančne in tehnološke vire, s katerimi razpolaga svet, nesprejemljiva. S sloganom »#BrezLakote« opozarja na vse večji prepad med razvitim in nerazvitim svetom.

Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so sporočili, da tako kot obstajajo v svetu razlike v dostopnosti do hrane, tudi v Sloveniji beležimo neenakosti v zdravem prehranjevanju zaradi socioekonomskih razlik.

Prehranjevalne navade
Prehranjevalne navade FOTO: NIJZ

Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije, ki so jo v letu 2016 izvedli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in je del mednarodne pobude, ima najdaljšo tradicijo na področju javnozdravstvenega anketnega raziskovanja v Sloveniji. Najnovejši podatki so pokazali nekatere ugodne trende na področju prehranjevanja, saj se povečuje delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in redno zajtrkujejo, zmanjšuje pa se delež prebivalcev, ki uživajo sladkane pijače.

V povprečju pa se še vedno vsak drugi odrasli prehranjuje pretežno nezdravo. Kar dve tretjini odraslih pa se soočata z dejavniki tveganja nezdravega življenjskega sloga, ki predstavljajo vzrok prezgodnje obolevnosti in umrljivosti. Kaže se, da se posebej nezdravo prehranjujejo moški, mlajši odrasli, manj izobraženi in socialno-ekonomsko ranljivejši. Zadnji izbirajo pretežno manj kakovostna živila in se še posebej nezdravo prehranjujejo. Priporočilom o zdravi prehrani težje sledijo zaradi ekonomskih razlogov ali slabše ozaveščenosti.

Razlike v zdravem prehranjevanju pa se kažejo tudi geografsko, saj je več nezdravega prehranjevanja na vzhodnem delu Slovenije. Podobno temu se kažejo tudi velike regijske razlike v deležu čezmerno prehranjenih in debelih. Vzroki za takšno stanje so najverjetneje povezani s socialno-ekonomskimi razlikami, izobrazbeno strukturo in tudi z razvojno depriviligiranostjo posameznih okolij.

Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 največ pozornosti posveča ranljivejšim skupinam, kot so tisti z najmanj dohodki in otrokom iz družin z nižjim materialnim standardom. Cilj je, da se vsem omogoči življenje v okoljih, ki zagotavljajo zdravo prehranjevanje in redno telesno dejavnost.

Ljubljana

Prebivalci ljubljanske regije spodbudno zaužijejo manj sladkih pijač in ocvrtih jedi v primerjavi z večino preostalih regij. Po drugi strani pa premalokrat posegajo po priporočeni sveži zelenjavi.

Le malo več kot četrtina (24,6 %) prebivalcev te regije tedensko ali pogosteje uživa sladke pijače, kar to regijo uvršča na predzadnje mesto glede na slovensko povprečje. Nekoliko manj kot četrtina (22,8 %) prebivalcev ljubljanske regije tedensko ali pogosteje posega po klasično ocvrtih jedeh, kar je za 3,3 odstotne točke manj kot je slovensko povprečje. Le 15,1 % prebivalcev regije uživa mesne izdelke 4-krat tedensko ali pogosteje, kar je spodbudno manj, kot je povprečje Slovenije. Polovica (50,4 %) prebivalcev te regije uživa polnomastne mlečne izdelke, kar je za 2,5 odstotne točke nad slovenskim povprečjem. Priporočena rastlinska olja dnevno uporablja v gospodinjstvu 36,6 % prebivalcev regije, kar je za 2,4 odstotne točke manj, kot je slovensko povprečje. Vsak dan svežo zelenjavo uživa 42,7 % prebivalcev te regije, kar je nižje od slovenskega povprečja.

zajtrk
zajtrk FOTO: iStock

Celje

Priporočena rastlinska olja v gospodinjstvu dnevno uporablja nekoliko manj kot polovica (43,6 %) prebivalcev regije, kar je za 4,6 odstotne točke več, kot je slovensko povprečje (39,0 %). Malo manj kot polovica (46,5 %) prebivalcev regije uživa polnomastne mlečne izdelke, kar je pod slovenskim povprečjem. Regija je spodbudno pod slovenskim povprečjem glede pogostosti pitja sladkih pijač, ki jih tedensko ali pogosteje uživa 26,6 % prebivalcev. Dnevno uživanje svežega sadja in zelenjave je v tej regiji precej pod slovenskim povprečjem. Vsak dan sveže sadje uživa malo več kot polovica prebivalcev (52,8 %), surovo zelenjavo pa le 40,6 prebivalcev te regije. Prebivalci neradi posegajo po ribah, saj jih tedensko ali pogosteje uživa četrtina (25,7 %), kar je za 3,5 odstotne točke pod slovenskim povprečjem. Že pripravljeno hrano si vedno dosoli malo več kot polovica (53,9 %) prebivalcev regije, kar je za 3,2 odstotne točke več, kot je slovensko povprečje.

Maribor

Malo manj kot polovica (46,7 %) prebivalcev te regije najmanj enkrat dnevno uživa surovo zelenjavo. Priporočena rastlinska olja dnevno uporablja v gospodinjstvu malo manj kot polovica (47,1 %) prebivalcev, kar je za 14,8 odstotnih točk manj od povprečja Slovenije. Regija je spodbudno pod slovenskim povprečjem glede pogostosti uživanja sladkega peciva, ki ga 4-krat tedensko ali pogosteje uživa 9,0 % prebivalcev. Že pripravljeno hrano si vedno dosoli kar 57,6 % prebivalcev te regije, kar jih uvršča na prvo mesto med regijami. Mesne izdelke 4-krat tedensko ali pogosteje uživa petina (21,6 %) prebivalcev te regije, kar je največ med vsemi regijami. Tedensko ali pogosteje sladke pijače uživa več kot četrtina (32,1 %) prebivalcev, kar je za 4,4 odstotne točke nad slovenskim povprečjem.

Nova Gorica

Dnevno ali pogosteje priporočeno svežo zelenjavo uživa 62,0 % prebivalcev in sveže sadje 59,9 % prebivalcev, kar je največ med vsemi regijami. Že pripravljeno hrano si vedno dosoli malo več kot tretjina (37,2 %) prebivalcev te regije, kar je za 13,5 odstotnih točk pod slovenskim povprečjem in hkrati najmanj od vseh regij. Regija je spodbudno pod povprečjem glede 4-krat tedenskega ali pogostejšega uživanja mesnih izdelkov. Priporočena rastlinska olja dnevno uporablja v gospodinjstvu malo več kot četrtina (26,6 %) prebivalcev, kar je za 12,4 odstotnih točk manj kot je povprečje Slovenije. Malo več kot desetina (13 %) prebivalcev 4-krat tedensko ali pogosteje poseže po sladkem pecivu, kar jih, glede na slovensko povprečje, uvršča na drugo mesto. Regija je nad slovenskim povprečjem tudi glede pogostosti tedenskega ali pogostejšega uživanja klasično ocvrtih jedi.

Zdrav zajtrk
Zdrav zajtrk FOTO: iStock

Novo mesto

Priporočena rastlinska olja dnevno uporablja v gospodinjstvu 45,2 % prebivalcev te regije, kar je za 6,2 odstotnih točk nad slovenskim povprečjem. Navado soljenja pripravljenih jedi ima 44,6 % prebivalcev regije, kar je 6,1 odstotnih točk manj, kot je slovensko povprečje. Regija je spodbudno pod slovenskim povprečjem glede uživanja polnomastnih mlečnih izdelkov, saj jih uživa le 42,1 % prebivalcev, prav tako tedensko uživa klasično ocvrte jedi le 18,8 % prebivalcev. Tedensko ali le pogosteje ribe uživa le 23,6 % prebivalcev, kar je najnižji delež glede na preostale regije. Zajtrk zaužije 60,2 % prebivalcev, kar je za 2,0 odstotni točki manj od slovenskega povprečja. Malo več kot četrtina (28,4 %) prebivalcev tedensko ali pogosteje uživa sladke pijače, kar je nad slovenskim povprečjem.

Ravne na Koroškem

Priporočena rastlinska olja dnevno uporablja v gospodinjstvu malo manj kot polovica (43,5 %) prebivalcev, kar je za 4,5 odstotnih točk spodbudno višje kot je povprečje Slovenije. 21,3 % prebivalcev regije uživa klasično ocvrte jedi tedensko ali pogosteje, kar je spodbudno manj, kot je povprečje Slovenije. Navado soljenja pripravljenih jedi ima malo manj kot polovica (47,5 %) prebivalcev regije, kar je za 3,2 odstotne točke manj, kot je slovensko povprečje. Vsakodnevno zajtrkuje nekoliko več kot polovica (56,2 %) prebivalcev, kar je najnižji delež glede na ostale regije. Prebivalci neradi posegajo po sveži zelenjavi, saj jo najmanj enkrat dnevno zaužije le malo več kot tretjina (39,7 %), kar je za 4,7 odstotne točke manj, kot je povprečje Slovenije. Tedensko ali pogosteje uživa sladke pijače malo manj kot tretjina (30,9 %) prebivalcev regije, kar je za 3,2 odsotne točke več, kot je slovensko povprečje.

Koper

Malo manj kot polovica (43,3 %) prebivalcev koprske regije tedensko ali pogosteje uživa ribe, kar je največ med vsemi regijami. V koprski regiji dnevno uporablja v gospodinjstvu oljčno olje kar 65,5 % prebivalcev, kar jih skupaj z goriško regijo uvršča v sam vrh med vsemi regijami. Dnevno uživanje priporočenega svežega sadja in zelenjave je v tej regiji nad slovenskim povprečjem. Prebivalci v najvišjem deležu (13,4 %) med vsemi regijami 4-krat tedensko ali pogosteje uživajo sladko pecivo. Vsakodnevno zajtrkuje malo manj kot dve tretjini (59,5 %) prebivalcev, kar je za 2,7 odstotne točke nižje od slovenskega povprečja, kar uvršča to regijo na predzadnje mesto med vsemi regijami. Regija je nad slovenskim povprečjem tudi glede pogostosti tedenskega ali pogostejšega uživanja klasično ocvrtih jedi.

Vzemite si čas za hrano

Prehrana je življenjsko pomembna, zato na Zvezi potrošnikov Slovenija (ZPS) ob svetovnem dnevu hrane opozarjajo na pomen uravnotežene prehrane in na splošno prehranjevalnih navad. ’’Sodoben potrošnik pogosto izbira sestavljena živila, ki mu omogočajo hitro pripravo in uživanje hrane. Hiter tempo, ki ga spremlja čez dan, ne prekine niti v obdobju, ki ga nameni prehrani. Če si ga sploh vzame. V borbi s časom pogosto tudi v trgovini izbira le s pogledom na sprednjo stran izdelka, torej na del embalaže, ki je pravzaprav v veliki meri oglasni prostor izdelka, manj pogosto pa preveri sestavine in informacije na označbi,’’ opozarjajjo.

oreščki in suho sadje
oreščki in suho sadje FOTO: iStock

ZPS nasvet ob svetovnem dnevu hrane:

1. Kupujte s seznamom. Pripravite si plan in se ga držite. Naj vas akcije in večja pakiranja ne prepričajo, da kupite večje količine in več izdelkov.

2. Kupujte le to, kar potrebujete. Imeli boste manj odpadkov in manj izdatkov za nepotrebne nakupe.

3. Obroke pripravite iz osnovnih živil, kot so zelenjava, meso, moka…. Le tako boste zagotovo vedeli, kaj vse vaš obrok vsebuje.

4. Vzemite si čas za pripravo obrokov – naj bo to del dneva, ko se družina zbere za mizo. Morda se sliši kot misija nemogoče, a zagotovo najdete nekaj dni v tednu, ko to lahko izpeljete.

5. Ne izbirajte izdelkov na podlagi oglasnih sporočil ali privlačne embalaže. Pri izbiri upoštevajte hranilno sestavo – preverite tudi seznam sestavin.

6. Z ostanki hrane ravnajte pametno, uporabite jih v obroku naslednji dan, zamrznite. V restavraciji, kjer so krožniki preveliki, naročite polovično porcijo ali delite obrok z družinskim članom, s prijateljem.

7. Pametno shranjujte živila, še posebno tista, ki potrebujejo hladno verigo.

8. Enkrat tedensko izberite zelenjavno-sadni dan, saj rastlinska hrana ne potrebuje toliko energije in vode kot živila iz mesa.

9. Kupujte lokalno pridelana in predelana živila, s čim manj eksotičnimi sestavinami, ki ogrožajo pragozdove, ki so ključni za ohranjanje eko sistema na zemlji.

10. Bodite kritični. Potrošniki, z zdravju koristnejšim izborom živil podpirate lastno zdravje in hkrati trgovcem sporočate, da si želite več zdravih izbir. Tako vplivate na razpoložljivost in cenovno dostopnost tovrstnih živil za vse nas. Zato bodite kritični, saj gre dolgoročno za vaše zdravje in zdravje vam najbližjih.

’Upanje, da je svet brez lakote mogoč’

Leta 2016 je vsak prebivalec Slovenije v povprečju zavrgel 0,2 kilograma hrane na dan oz. 74 kilogramov letno, kar je več kot v letu pred tem. Med zavrženo hrano je še 35 odstotkov užitnega dela hrane. Vsak prebivalec Slovenije v povprečju zavrže za 163 evrov hrane letno.

Ekologi brez opozarjajo, da bo tudi danes veliko hrane romalo v koš. "Zavržena hrana je okoljski, socialni in ekonomski izziv. Letošnji svetovni dan hrane daje upanje, da je svet brez lakote mogoč," so zapisali.

Ob tem so spomnili, da se zavrže tretjina vse proizvedene hrane, kar pomeni 1,3 milijarde ton zavržene hrane letno. Po drugi strani pa zaradi lakote dnevno umre več ljudi kot za posledicami aidsa, tuberkuloze in malarije skupaj.

Trenutna količina zavržene hrane bi globalno lahko nahranila vse posameznike, ki živijo v pomanjkanju, količina zavržene hrane v razvitih državah pa je enaka količini proizvedene hrane v podsaharski Afriki.

Ogljični odtis zavržene hrane je ocenjen na 3300 milijard kilogramov ogljikovega dioksida, kar je več kot proizvede katerakoli država na svetu z izjemo Kitajske in ZDA. Več kot 95 odstotkov hrane je odložene na odlagališčih odpadkov, kjer prihaja do izločanja metana in drugih okolju škodljivih plinov.

KOMENTARJI (33)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

AmerikanischeFreund
16. 10. 2018 15.05
-2
pa kdo si sploh želi živet več kot 90 let,??...kakšen pa si takrat no...
kameltrajbar
16. 10. 2018 15.16
+1
korintos23
16. 10. 2018 15.19
+7
Kakšen si pa par mesecev, pri petdesetih če te rak rukne? Devetdeset let, in če si zdrav, da te parkinsi in demenca ne lovita, zakaj pa ne? Pri nas je kar nekaj takih, še z avtom se dva vozita, bolj na kratke ture, vozita pa še.
Novi uporabnik
16. 10. 2018 20.59
+3
Stvar je v tem da zdrav življenjski slog vpliva tudi na kvaliteto življenja do tega 90tega leta. Na prvi pogled zgleda velik izziv, ampak telo se sčasoma navadi na nov stil, čez čas izgubiš potrebo po mastni/sladki hrani. V najstniških letih sem pogosto posegal po hitri hrani in sladkih pijačah. Vendar sem videl da moje zdravje trpi. Najprej je bilo težko spremeniti navade, sedaj pa je del vsakdana.
bergman
16. 10. 2018 13.26
+14
Najprej se je treba vprašat, koga so to anketirali, da so dobili te rezultate, ker kar takole "brez konkretnih dokazov" nakladat, kje kdo bolje je in bolj zdravo, je malo iz megle privlečeno!!!! Jemo lahko vse, samo, kar pojemo je potrebno potem tudi primerno z določenimi aktivnostmi "pokuriti"!! En kmetovalec, ki mora težko delat, bo z takim zajtrkom, ki je naslikan na eni sliki zgoraj, težko kaj naredil na zemlji ki jo mora obdelat!!! Tak zajtrk je za tiste pisarniške "frajle", ki jim je najtežje delo, držanje pisala ali papirja ( vmes pa še skodelica kave)!!!! Kaj je zdrava prehrana danes, je že težko reči, ker dnevno beremo v medijih "to ni zdravo, pa to ni zdravo,....., da se človek že sprašuje, kaj še lahko sploh jemo!!! Da so pa dobili take rezultate, da v vzhodni Sloveniji jemo slabšo hrano, je pa za nasmejat do solz! Sploh Prekmurje, kjer je kuhinja tako bogatega okusa, da nikoli ne pozabiš, zraven pa še kvalitetnega!!!???
dabra
16. 10. 2018 12.45
-10
Še dobro, da živim na zahodnem delu Slovenije...
Novi uporabnik
16. 10. 2018 21.00
+1
To je samo povprečje, tudi tam so ljudje ki skrbijo za zdravje.
Kimberley Echo
16. 10. 2018 12.36
+24
Povsod, kjer je revščina se ljudje prehranjuje nezdravo. Jedo pač tisto, kar jim je na dosegu. Bogatejši lahko izbirajo, revni ne.
flatearth
16. 10. 2018 11.16
+17
Še dihat ni danes zdravo,
Ost1234
16. 10. 2018 10.54
+11
"Kupujte lokalno pridelana in predelana živila, s čim manj eksotičnimi sestavinami, ki ogrožajo pragozdove, ki so ključni za ohranjanje eko sistema na zemlji." Takole je s tem - lokalno pridelana hrana ni kaj bolj zdrava. Pridelana je na povsem enak način kot večina živil v Evropi. In eksotične sestavine?? Zaradi katere sestavine so ogroženi tropski gozdovi?? So južno ameriški gozdovi ogroženi zaradi njihove govedine, ki jo mediji propagirajo kot vrhunsko- zdravo živilo??
Ost1234
16. 10. 2018 10.46
+10
Vsaka hrana je dobrodošla in neškodljiva za zdravje če je le v normalnih količinah. V Sloveniji je problem le v tem, ker se z visoko kakovostno hrano bašejo le bolj premožni. Za ostale pa je dobro vse kar zasiti. Da ni res?? Poglejte, v moji občini osnovno šolčki enkrat letno prodajajo svež kruh ki jim ga podari tuja trgovska veriga in tistega, ki ga spečejo sami.Izkupiček pa namenijo za šolsko prehrano najrevnejših sošolcev ....
santamaura
16. 10. 2018 10.34
-15
Če si debel je to v genih. Ker je vedno več debelih otrok , sledi, da debeluhi večkrat in bolje delajo otroke kot pa suhci, ki jedo travo, da bi bili zdravi in lepi. Tako je to - Potem nam pa taki zelenjavarji krojijo usodo in zvišujejo pogoje za penzijo, ker njihovi slabokrvni otroci ne morejo delati. Pa še modrost za konec: Nikad nija kasno, da se jede masno.
murinar
16. 10. 2018 10.38
+18
santamaura
16. 10. 2018 10.45
-2
En pelinkovc sem pa res - Leon Štukelj ga je vsak dan že zjutraj, za boljši apetit. Zato je pa bil tako fit
Novi uporabnik
16. 10. 2018 21.05
+1
Geni so faktor nekaterim res otežijo zadevo. Ampak naj vas to ne omejuje, s pravilno prehrano je lahko vsak zdrav.
štumbamfirer
16. 10. 2018 09.58
-6
himalajsko sol uporabljat,sladkor pri kavi 1 kocko,temno žokolado tu pa tam ,jesti vse kar si lahko privoščiš samo ne naenkrat
METKA102
16. 10. 2018 11.22
+8
Novi uporabnik
16. 10. 2018 21.06
+2
murinar
16. 10. 2018 09.04
+20
Leon Štukelj je dejal ; ne žri , ne pij ,ne kadi ! In dodal najbolje je da si malo bolj lačen kot pa malo bolj sit !
štumbamfirer
16. 10. 2018 09.54
-2
tedoVV2HCmedo
16. 10. 2018 09.03
-14
Je že bolj komot iti v mcdonalds, kjer dobiš prej in ceneje. Vzameš bigmac velik menu in dobiš pol litra pijače, velik pomfri in velik sendvič.
tedoVV2HCmedo
16. 10. 2018 09.04
+8
Nihče ne misli, če je nekaj zdravo ali ne, važno je, da je poceni.
soncarica84
16. 10. 2018 09.12
+13
Na zalost je to res. V Prekmurju pri hrani zelo gledamo na ceno, ker si kvalitetno hrano ne moremo privosciti. Sreco imamo tisti, ki imamo vrt, da pridelamo svezo zelenjavo. Vendar ko se v fabriki nadelas, da te vsaka misica boli, pa seveda za minimalca, nimas zelje se se na vrtu klati.
Ost1234
16. 10. 2018 10.48
-2
ginem
16. 10. 2018 20.06
+5
big mac menu je 6-7 eu v sparu pa je 1kg piscancjih beder 3.9 eure ponavad. torej 1k piscanca 1kg krompirja in 1kg solate stane manj kot bigmac menu.Pa se za piksno piva ostane... LOLOLOOO
Andrejc1
16. 10. 2018 08.35
+27
Največji problem je, da folk je preveč, pa se tega večina ne zaveda. Folk bi bil presenečen kako malo lahko poješ pa popolnoma dobro funkcioniraš, sicer sam ne pojem tako malo, ampak tudi nimam problema s težo. Z lahkoto ješ 2 oz 3 na dan, brez vmesnih obrokov in ne verjemite tistim, ki pravijo jesti moraš večkrat na dan, zato pa ima folk vedno dvignjen inzolin in želi jesti na vsake par ur, kar je posledica dvignjena sladkorja v krvi;). V človeških evoluciji ni, da jemo večkrat na dan, kar je recimo zadnjih 30 let kao samoumevno še nedovgo nazaj ni bilo.
tedoVV2HCmedo
16. 10. 2018 09.05
+9
ginem
16. 10. 2018 08.30
+14
jaz dosolim samo solato,ce ta ni NIC slana.

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.