Prihaja otoplitev: sneg se bo talil, možni tudi kložasti plazovi

 "Snežna odeja bo predvsem na travnatih pobočjih postala nestabilna, zato se lahko sprožijo plazovi mokrega snega, obenem pa bodo možni tudi kložasti plazovi. V prihodnjih dneh se bo otoplilo tudi v visokogorju. Sneg se bo preobražal in talil. Ob jasnih nočeh pa bo snežna odeja pomrznila. Sneg bo v sredogorju skopnel. V visokogorju pa se bo zlasti na bolj osojnih predelih še dalj časa zadrževal. Tudi manjše količine snega in ledu pa predstavljajo veliko nevarnost za zdrs," opozarjajo na Arsu. 

Kaj so kložasti plazovi? Gra za plazove suhega sprijetega snega. "Kloža je od vetra predelan sneg, ki se na zavetrni strani grebenov in razov naloži na mehkejšo podlago. Tako predelan sneg je trd in zbit, pod njim pa je ponavadi mehka plast snega. Obremenjena zgornja, trda plast na mehki podlagi hitro zdrsne. Sprožijo se v obliki napoke nad točko obremenitve (smučarja, gornika)," je pojasnjeno na spletni strani Planinske zveze Slovenije. 

Ponoči bo ponekod na vzhodu rahlo deževalo, drugod bo večinoma suho.

V torek bo sprva pretežno oblačno, čez dan se bo delno razjasnilo. Na Štajerskem in v Prekmurju bo pihal severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, ob morju 8, najvišje dnevne od 12 do 17, na Primorskem do 20 stopinj Celzija.

V sredo in četrtek bo večinoma sončno in nekoliko topleje. Zjutraj bo po nižinah marsikje megla.

"Pretekli konec tedna nas je opomnil, kako pomembno je spremljati vremensko napoved, še posebej ob načrtovanju poti v gore. Pregovorno se vreme v gorah hitro spreminja, zlasti izrazita pa je bila sprememba v preteklih dneh," sporočajo z Arsa.

Že v petek je bilo jasno, a mrzlo, na Kredarici se je temperatura spustila do minus 10 stopinj Celzija. V soboto se je čez dan pooblačilo in popoldne tudi otoplilo. "Ob jugozahodniku se je na Kredarici temperatura povzpela do +7 C. Pozno popoldne se je ponovno razjasnilo."

Preobrat je sledil v noči na nedeljo, ko se je izrazito ohladilo. Meja sneženja se je zjutraj spustila pod 1500 metrov, dopoldne pa do 800 metrov nad morjem. "Marsikje je zmeren do močan veter severnih smeri prenašal sneg in gradil zamete in klože."

Glavnina padavin je v nedeljo padla v zahodni in osrednji Sloveniji, kjer je padlo od 60 do 90 mm dežja. "Največ padavin smo od sobote zvečer do včeraj popoldne izmerili na vremenskih postajah Kneške Ravne (97 mm) in Breginj (96 mm). Količina padavin se je zmanjševala proti severovzhodu, kjer je večinoma padlo le okoli 15 mm dežja," so zjutraj sporočili z Arsa. 

Ob prehodu fronte se je tudi precej ohladilo. Največ snega je do 15. ure padlo na Zelenici (41 cm), Voglu (37 cm) in Krvavcu (30 cm). Ker meritve potekajo v hribih, kjer veter pogosto prenaša sneg, so podatki bolj ali manj reprezentativni za širšo okolico, pojasnjujejo na Arsu. 

Na Primorskem so meteorologi Arsa izmerili tudi nekaj močnejših sunkov vetra. Najmočnejšega, 122 km/h, med 9.10 in 9.20 na Slavniku. Burja je nato popoldne postopoma slabela.

"Takšno sneženje v začetku oktobra, še posebej v zadnjih letih, ni ravno pogosto. Nazadnje je podobno veliko snega padlo med 7. in 8. oktobrom leta 2011, ko je na Voglu padlo 27 cm snega. Še več snega pa je padlo 2. oktobra leta 1957, ko smo pri Domu na Komni izmerili 52 cm debelo snežno odejo, snežna odeja pa je segala vse do dolin," so se v preteklost še ozrli pri Agenciji za okolje.