Na živilih dovoljene le preverjene zdravstvene trditve

Zavajajoče zdravstvene trditve se najpogosteje pojavljajo na prehranskih dopolnilih, žitih za zajtrk, na jogurtih in mastnih namazih. Danes so na tem področju v EU začela veljati tudi strožja pravila, je na mednarodni konferenci o uporabi zdravstvenih trditev na živilih in prehranskih dopolnilih povedal Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

Pravst je pojasnil, da z današnjim dnem v veljavo stopijo nova priporočila Evropske komisije, kar se tiče uporabe splošnih zdravstvenih trditev. "V praksi to pomeni, da bo moralo na izdelku, na katerem je napisano 'Koristno za vaše zdravje', biti pripisano na primer tudi 'Vsebuje vitamin C', ki ima vlogo pri delovanju imunskega sistema," je poudaril Pravst. Zdravstvena trditev bo morala biti poslej v neposredni bližini splošne trditve.

V Sloveniji imamo sicer s tem manj težav kot v nekaterih drugih evropskih državah, saj so se pri nas trditve na živilih začele pojavljati šele, ko je Evropa leta 2006 sprejela uredbo, ki evropskega potrošnika varuje pred zavajanjem. "Na Irskem imajo tako vsaj trikrat več trditev na proizvodih kot v Sloveniji," je dejal Pravst.

Na primeru je pojasnil še razliko med prehransko in zdravstveno trditvijo. "Prva recimo pravi, da je mleko naravni vir kalcija, zdravstvena trditev pa potrošniku pove še, da je mleko vir kalcija, kalcij pa ima pomembno vlogo pri rasti in pri zdravju okostja."

Elizabeta Mičović z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je medtem izpostavila, da je korist nove zakonodaje v tem, da se končuje prehodno obdobje in morebitno zavajanje potrošnika, "saj je zdaj jasno, da so lahko živila označena izključno s tistimi zdravstvenimi trditvami, ki so dovoljene in odobrene".

Največ kršitev sicer še vedno predstavljajo trditve na izdelku, ki so izpeljanke iz odobrenih trditev. "Hujše kršitve pa se zmanjšujejo, saj so tudi potrošniki postali bolj izobraženi in takim trditvam ne verjamejo," je povedala Andreja Mojškrc iz Zdravstvenega inšpektorata RS.

Wolfgang Gelbmann iz Evropske agencije za varnost hrane je še pojasnil, da so morali v agenciji največ zdravstvenih trditev zavrniti, ker ni bilo verodostojnih znanstvenih dokazov iz raziskav ali pa so bili ti pomanjkljivi.