Nabava oklepnikov po načrtu

Minister za obrambo Karl Erjavec je v nadaljevanju današnje seje parlamentarnega odbora za obrambo zavrnil navedbe časnika Dnevnik, da so se roki za dobavo vojaških oklepnikov 8X8 zavlekli in da bo cena vozil večja za dobro tretjino. Erjavec je tako zagotovil, da ministrstvo še vedno kupuje 135 oklepnikov za ceno največ 64 milijard tolarjev.

Glede dokumenta Generalštaba Slovenske vojske z dne 13. julija, na katerega se sklicuje Dnevnik, je Erjavec ponovil, da dokumenta na to tematiko, s tem datumom in z njegovim podpisom ni. "Mogoče gre za delovno gradivo, ki ga kot minister ne poznam," je še dodal Erjavec.

Ob tem je prav tako ponovil, da vsi postopki glede nabave oklepnikov tečejo kot doslej. Znesek, ki je določen za nabavo oklepnikov, tj. 64 milijard tolarjev, pa je določen tudi v zakonu o izvajanju temeljnih razvojnih programov do leta 2010, ki ga ministrstvo pripravlja. "Če želimo prvo srednjo bataljonsko skupino vzpostaviti do leta 2012, kot je naša zaveza zvezi NATO, se morajo zadnje dobave izvesti najkasneje do konca leta 2010," je povedal Erjavec. Kdaj pa bodo dostavljeni prvi oklepniki, pa je odvisno od pogajanj in časa podpise pogodbe, je povedal minister in dodal, da pogodba ne more biti podpisana, preden bo sprejet omenjen zakon.

Tudi načelnik Generalštaba SV generalpodpolkovnik Albin Gutman je ocenil, da obstaja možnost, da gre pri dokumentu, na katerega se sklicuje Dnevnik, za delovno gradivo Generalštaba SV. V procesu štabnega dela se izdela velika količina dokumentov, ki so namenjeni usklajevanju predlogov, je pojasnil Gutman. Ob tem je opozoril, da kot načelnik ni pristojen za podpise dokumentov glede nabav opreme.

Vlada je sprejela predlog za napotitev kombiniranega modula velikosti do 12 pripadnikov Slovenske vojske v misijo Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL) za obdobje, ki bo določeno v dogovoru s partnersko državo, z možnostjo rotacij, je po seji vlade napovedal obrambni minister Karl Erjavec.

Partnersko državo bo Slovenija poiskala na podlagi dvostranskih dogovorov, vsekakor pa bo to ena od držav članic EU in verjetno država, s katero je Slovenija v tovrstnih operacijah že sodelovala. To predvsem zaradi tega, ker "želimo čim hitreje uskladiti dogovor o napotitvi in s tem zagotoviti učinkovito sodelovanje v tej operaciji", je pojasnil Erjavec.

Od dogovora s partnersko državo bo odvisen tudi datum napotitve, do katere naj bi po napovedih ministra prišlo čim hitreje, natančneje pa o času odhoda slovenskih vojakov v Libanon ni želel govoriti. Tudi sestava t.i. kombiniranega modula bo odvisna od dogovora, vendar pa je minister dejal, da lahko Slovenija ponudi npr. veziste ali pripadnike SV, ki bi delovali v štabu, je pa to odvisno od tega, kaj potrebuje partnerska država in kaj mi lahko ponudimo. Od tega so sicer odvisni tudi stroški sodelovanja v UNIFIL.

Vlada je zadolžila obrambno ministrstvo, da pokrije stroške napotitve slovenskih vojakov iz proračunskih sredstev za leto 2006 in 2007. S sklepom o načrtovanju sodelovanja pripadnikov slovenske vojske v operaciji UNIFIL bo vlada seznanila Odbor za obrambo in Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora.

Na novinarsko vprašanje, kako to, da je številka slovenskih udeležencev v UNIFIL relativno nizka, glede na napovedi zunanjega ministra Dimitrija Rupla, da bo Slovenija v Libanon napotila med 10 in 20 pripadnikov SV, pa je Erjavec odgovoril, da so se tako odločili na podlagi vojaškega nasveta, ki mu ga je posredoval generalštab SV.

V okrepljenih silah UNIFIL, ki bodo nadzirale prekinitev ognja med Izraelom in skrajnim libanonskim gibanjem Hezbolah, bo sodelovalo kakih 30 držav. Pripravljenost za sodelovanje v operaciji z vojaškimi silami, opremo, finančno in humanitarno pomočjo so najavile že Francija, Italija, Španija, Finska, Danska, Švedska, Nemčija, Belgija, Grčija, Luksemburg in Portugalska. Ostale članice EU se na sodelovanje še pripravljajo. Največ vojakov v UNIFIL, ki bo štel 15.000 vojakov, bosta po napovedih prispevali Italija in Francija, ki bosta silam