Ministra sta današnje pogovore, na katerih sta govorila predvsem o možnostih za rešitev izraelsko-palestinske krize, ocenila kot dobre in produktivne. Kot je povedal Rupel, si Slovenija želi, da bi se ta kriza čimprej pozitivno iztekla, zato je potrebno izstopiti iz kroga nasilja in uresničiti določila bližnjevzhodnega časovnega načrta. Šat pa je poudaril, da morata obe sprti strani na poti do miru položiti orožje in doseči simultano premirje. Šat, ki se je že srečal tudi s predsednikom republike Janezom Drnovškom, je Rupla in Drnovška povabil na obisk palestinskih ozemelj.
Na novinarsko vprašanje, ali bi Slovenija lahko gostila morebitna bližnjevzhodna mirovna pogajanja na slovenskih tleh, je Rupel ponovil, da je Slovenija relativno šibak faktor v mednarodnih odnosih in "ne želi delati gneče" tam, kjer ni potrebno. Če bi si izraelska in palestinska stran želeli Slovenijo kot kraj srečanja, za karkoli, kar bi prispevalo k miru, Slovenija ne bi niti za trenutek pomišljala. Šat je v zvezi s tem dejal, da bi Palestinci sprejeli vsakršno pobudo Slovenije za mir, ki bi ga sprejela tudi izraelska stran.
Kot je še povedal Rupel, razmere v regiji žal ne omogočajo takšnega sodelovanja s palestinsko stranjo, kot bi si ga želela Slovenija. Rupel je dejal, da je s palestinskim kolegom govoril o možnostih sodelovanja področjih gospodarstva, kulture in znanosti. Slovenija želi prispevati pri reševanju bližnjevzhodne krize, na primer pri promociji dialoga med kulturami. Pri tem je Rupel kot simbolično gesto Šatu predstavil projekt, v okviru katerega bo na slovensko obalo prišlo letovat okoli 30 palestinskih in izraelskih otrok.
Rupel je še povedal, da bo Slovenija kot sredozemska država aktivna pri reševanju bližnjevzhodne krize v okviru Evro-mediteranskega procesa in pri izvajanju politike Evropske unije, t.i. politike Novega sosedstva, v katero so vključene tudi palestinske oblasti. Rupel je z ministrom Šatom govoril tudi o drugih pobudah za rešitev bližnjevzhodne krize ter poudaril, da bo vsakršno odlašanje mirovnega procesa samo zaostrovalo razmere.
Šat pa je poudaril, da v Sloveniji, ki si je izborila samostojnost in postala uspešna država, ki zdaj vstopa v zvezo Nato in EU, vidi odgovornega partnerja.
Šata sprejel tudi predsednik Drnovšek
Šata je sprejel tudi predsednik republike Drnovšek. Šat je Drnovška obvestil o načrtovani poti v Washington, kjer pričakuje preboj v mirovnih prizadevanjih. V pogovorih z Drnovškom je poudaril, da Palestinci s posebno naklonjenostjo gledajo na Slovenijo, ki je na temelju pravice narodov do samoodločbe postala samostojna in uspešna država in zdaj vstopa v članstvo v Nato in EU. Kot je palestinski gost poudaril, prav zato pričakujejo poglobitev sodelovanja znotraj evropsko-sredozemske dimenzije. Drnovšku je Šatu tudi prenesel tudi pozdrave predsednika Jaserja Arafata in ga povabil na obisk Palestine.
Drnovšek pa je na srečanju poudaril, da je bližnjevzhodni problem eden najtežjih, ker destabilizira celotno regijo. Ob tem je izrazil vso podporo naše države za legitimna prizadevanja Palestincev, da na miroljuben način dosežejo lastno državnost, mir na Bližnjem vzhodu in prispevajo k dialogu med različnimi kulturami, so sporočili iz urada predsednika republike.
Šata bosta sprejela tudi premier Anton Rop ter predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jelko Kacin.
Ob tem so z MZZ še sporočili, da je Slovenija v preteklosti večkrat izrazila pripravljenost za posredovanje pri reševanju bližnjevzhodne krize, pri čemer se zavzema za ohranitev uravnoteženega pristopa in kredibilnosti prek dialoga tako z izraelsko kot s palestinsko stranjo. Decembra lani je minister Rupel na evropsko-sredozemski konferenci (EUROMED) v Neaplju, kjer se je ob robu sešel tudi s Šatom, Slovenijo ponudil tudi kot možno prizorišče dialoga med stranema. Na letošnjem februarskem obisku v Izraelu pa je dejal, da se zavzemamo za to, da v sporazumu z EU, zvezo Nato in OVSE pride do diplomatske rešitve problemov v regiji ter do ustanovitve palestinske države.
Nabil Šat je tesen sodelavec palestinskega voditelja Jaserja Arafata in je član centralnega komiteja njegovega gibanja Fatah. Od leta 1994 je član vlade palestinskih avtonomnih oblasti, kjer je bil do aprila lani tudi minister za planiranje in mednarodno sodelovanje. Bil je v palestinski delegaciji na bližnjevzhodni mirovni konferenci v Madridu leta 1991, sodeloval pa je tudi na mirovnih pogajanjih v Oslu in Washingtonu ter vodil prvo delegacijo Palestinskega osvobodilnega gibanja (PLO) pri Združenih narodih.