Finančni ministri EU podprli tudi slovenski načrt za okrevanje

Ministri so danes podprli načrte Slovenije, Hrvaške, Cipra in Litve. Sredi meseca so potrdili prvih 12 načrtov – Portugalske, Španije, Grčije, Danske, Luksemburga, Avstrije, Slovaške, Latvije, Nemčije, Italije, Belgije in Francije.

Sloveniji prva sredstva najkasneje septembra 

Ko Svet EU, v okviru katerega odločajo članice unije, odobri načrt, Evropska komisija s članico podpiše sporazum o financiranju. V dveh mesecih se državi predhodno izplača 13 odstotkov predvidenih sredstev. V primeru Slovenije to znaša 231 milijonov evrov, celoten načrt pa je vreden 2,5 milijarde evrov.

Na vprašanje, kdaj bo Slovenija dobila prvi denar, je finančni minister Andrej Šircelj danes na novinarski konferenci odgovoril, da je rok 60 dni, da si želi, da bi bilo to čim prej, ter da pričakuje, da se bo to zgodilo najpozneje septembra.

Izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis pa je pojasnil, da lahko članice prva sredstva pričakujejo v prihodnjih tednih, nekatere pa že v prihodnjih dneh. Veliko je po njegovih besedah odvisno od nacionalnih postopkov, ki so različno hitri.

Dombrovskis sicer zagotavlja, da bodo zelo verjetno uspeli zagotoviti vsa potrebna sredstva v okviru predfinanciranja in da ne bo treba uporabiti načela pro rata. Prva izplačila se bodo namreč zgodila čez poletje, nekatera jeseni, odvisno torej od hitrosti sklepanja sporazumov o financiranju.

Komisija si je doslej na kapitalskih trgih izposodila 45 milijard evrov za financiranje okrevanja. Do konca leta se pričakuje zadolžitev za 100 milijard evrov, s čimer naj bi zagotovili vse v tem času načrtovane finančne potrebe članic EU.

Černač: Časa za izvedbo naložb ni veliko, ključno sodelovanje

Minister Zvone Černač pa je ob potrditvi slovenskega načrta za okrevanje in odpornost poudaril, da časa za izvedbo naložb in reform ni veliko, zato bo ključno dobro sodelovanje in sklepanje kompromisov med deležniki. Prvi razpisi ministrstev bodo po njegovih napovedih na voljo že letos. "Po enem letu od zgodovinskega dogovora voditeljev držav EU o obsežnem svežnju evropskih sredstev ter po zahtevnem obdobju priprave in usklajevanja načrta za okrevanje in odpornost je prišel čas, da zastavljene reforme in naložbe spravimo v življenje – do ljudi," je v sporočilu za javnost zapisal minister brez resorja, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Naložbe v skupni vrednosti 2,5 milijarde evrov in reforme mora Slovenija uresničiti do konca leta 2026. "Izvedba načrtovanih reform bo pogoj za izplačilo sredstev. Časa ni veliko. Sodelovanje in sklepanje kompromisov bosta zato morala biti ključni vodili vseh, ki sodelujejo v procesu priprave, usklajevanja in potrjevanja zakonov in strateških vsebin," je poudaril minister. 

Pomen sodelovanja za doseganje zastavljenih ciljev je izpostavila tudi državna sekretarka Monika Kirbiš Rojs, ki je vodila proces priprave slovenskega načrta. "Današnja potrditev ključnega razvojnega dokumenta je zmaga ene od najzahtevnejših etap na poti okrevanja in krepitve odpornosti slovenske družbe," je izpostavila.

Opozorila je, da časa za oddih ne bo veliko. "Dobro sodelovanje med ministrstvi in potencialnimi izvajalci projektov, tako na državni kot na lokalni ravni, bo treba še dodatno okrepiti in spodbujati skozi celotno obdobje izvajanja. Le tako bodo pravočasno pripravljene in izvedene reforme ter kakovostne naložbe, ki bodo prispevale k okrevanju in odpornosti," je prepričana državna sekretarka.

Koordinacijo nad izvajanjem načrta bo s potrditvijo dokumenta s strani Sveta EU prevzelo ministrstvo za finance kot glavni skrbnik državnega proračuna in nacionalnega reformnega programa.

Madžarski in poljski načrt še čakata na pozitivno oceno 

Evropska komisija je doslej pozitivno ocenila 18 nacionalnih načrtov, poleg omenjenih še irskega in češkega, ki pa ju članice danes še niso obravnavale. Doslej je prejela načrte 25 članic, manjkata še nizozemski in bolgarski.

Med načrti, ki še čakajo na oceno komisije, sta tudi madžarski in poljski, o katerih ministri po Šircljevih besedah danes niso govorili. Obe državi sta zaradi očitanih kršitev vladavine prava v težavnem odnosu z Brusljem. V primeru Madžarske naj bi imela komisija pomisleke zaradi nezadostnih zagotovil glede zaščite pred zlorabo sredstev.

Dombrovskis je danes povedal, da so Madžarski predlagali podaljšanje dvomesečnega obdobja ocenjevanja, ki se je sicer izteklo že pred časom, in sicer do 30. septembra. Poljska je že v osnovi zaprosila za podaljšanje obdobja za ocenjevanje in morda bo potrebno še dodatno podaljšanje. Odločitev glede tega še ni.

Na današnjem zasedanju, ki ga je kot predsedujoči tej sestavi Sveta EU vodil slovenski finančni minister Šircelj, je Evropska komisija predstavila tudi nedavno predlagan zakonodajni sveženj za preprečevanje pranja denarja, ki predvideva vzpostavitev novega evropskega organa za boj proti pranju denarja.