'Kurilnega olja bo dovolj'

V oddaji 24UR ZVEČER sta svoje poglede o tem, kaj nas čaka čez zimo in naslednjih nekaj mesecev po njej, delila predsednica uprave naše največje naftne družbe Petrola Nada Drobne Popovič in glavni direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc.

Eberlinc je bil glede na realne številke, ki so objavljene na podlagi študij, precej optimističen, kar zadeva oskrbo s plinom. Pravi, da Evropa potrebuje približno 460 milijard kubičnih metrov plina, od tega jih je 160 milijard že porabil ruski partner. Če se bo dosledno izvajal način varčevanja v višini 15 %, bo Evropa prihranila 70 milijard kubičnih metrov. Poleg tega je omenil, da je v skladišču stanje blizu 100 % in da se energetska bilanca Evrope uravnava. "Odvisni smo od skladišča, ki je zunaj naših meja, in o tem dobro razmišljajo dobavitelji," je dodal.

Popovičeva pravi, da bo kurilnega olja dovolj, že zdaj namreč ne zaznavajo motenj v oskrbi nabavnih verig, marža je bila regulirana. Znižale so se tudi določene dajatve, s ciljem, da se zniža cena kurilnega olja in da se prilagodi trenutnim razmeram. Kakšne bodo cene kurilnega olja, pa je predvsem odvisno od tega, kako se bodo gibale kotacije na borzah, opozarja Popovičeva.

Eberlinc ni želel preveč gotovo napovedovati cene, zaradi katere so nekateri dobavitelji že prenehali dostavljati plin strankam, saj pravi, da je vsakršna napoved nepredvidljiva. Gre namreč za precej dinamičen proces, ki je precej nepredvidljiv, je dejal.

Cene dizla in bencina so se od drugega kvartala, ko so dosegle visoke ravni, zdaj znižale, pravi Popovičeva. Na to je vplivala globalno gledana napoved recesije, kako pa bo v bodoče, Popovičeva pravi, da je težko napovedati, je pa vse odvisno od ponudbe in povpraševanja. Prišlo pa bo do trenutka, ko bo nastopil embargo na ruske derivate, v decembru bo nastopila prepoved uvoza ruske surove nafte, od februarja 2023 naprej pa prepoved destiliranih produktov, se pravi bencina in dizla, pojasnjuje Popovičeva.

Predsednica Evropske komisije je danes sporočila, da je EU pripravljena razpravljati o zgornji meji cene plina, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije. Eberlinc meni, da je ta napoved predvsem za "plinske elektrarne, kjer je kapica določena, vendar mora ta odločitev biti zelo premišljena, ker se lahko zgodi, da plina ne bo dovolj na voljo v nekem trenutku, ker se bodo trgi preobrnili in bo ta plin potoval na druge in ne na evropski trg."

 Vodilni v energetiki so enotni, da se varčevanju to zimo ne bomo mogli izogniti. Varčevati je možno s pametnim upravljanjem z energijo, meni Popovičeva. Pred dvema letoma so bile te cene razmeroma nizke in v sami industriji niso povzročale velikih skrbi, danes pa imajo vse družbe že energetske menedžerje in o tem razpravljajo na kolegijih.

Po zadnjih podatkih so skladišča 90-odstotno polna. Eberlinc pojasnjuje, da se je plin polnil skozi proces čez poletje, na borzi se je kupoval plin prek skladišč, povprečje vsakega dobavitelja pa je odvisno od pogojev, ki so veljali takrat, ko se je plin kupoval. Za Slovenijo so količine ustrezne in naj ne bi bilo večjih težav, solidarnostni mehanizmi z Italijo in Hrvaško so podpisani, ravno tako je v zaključni fazi medvladni sporazum z Avstrijo, dodaja Eberlinc. Meni, da ni pričakovati večjih presenečenj glede same dobave.