Stavka sindikata zdravstva in socialnega varstva jutri bo: niso našli skupnega jezika

"Sindikalna stran si je danes, kot že ves čas od napovedi stavke, prizadevala doseči stavkovni sporazum, ki bi preprečil sredino stavko," je v izjavi za medije po koncu današnjih večurnih pogajanj povedala predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič. Po njenih besedah je imela sindikalna stran zelo tehtne in konkretne predloge, predstavnikom vladne pogajalske skupine pa so danes tudi skušali obrazložiti svoje argumente za sklenitev stavkovnega sporazuma.

Sindikati so sicer od vladne strani danes pričakovali protipredlog, iz katerega bo razvidno, da ima dejansko interes razrešiti njihove stavkovne zahteve, med katerimi je tudi dvig plač za šest plačnih razredov, kot naj bi bil dogovorjeni z zdravniki.

"Vendar lahko z žalostjo ugotovimo, da vlada ni nastopila nasproti niti v čisto minimalnih zahtevah, ki jih je imela koordinacija sindikatov zdravstva in socialnega varstva, zato do sklenitve sporazuma ni prišlo, in jutri bo napovedana stavka v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva izvedena," je napovedala. Ob zaključku pogajanj so sindikati z vlado sklenili dogovor o zagotavljanju minimuma delovnega procesa za zagotavljanje zdravja in življenja prebivalcev Slovenije. Med drugim bodo tako odpovedane vse nenujne storitve, lekarne pa bodo z izjemo dežurnih zaprte med 10. in 16. uro.

Sindikat farmacevtov Slovenije je izpostavil, da je lekarniška dejavnost življenjskega pomena za prebivalce. Slovenija po njihovih navedbah vstopa v tretje leto epidemije covida-19, v vsem tem času pa lekarne niso zmanjševale obsega svojih storitev. Farmacevti svoje delo opravljajo predano in odgovorno, pri plačilu za opravljeno delo pa so obravnavani kot drugorazredni zaposleni v javnem sektorju, so zapisali.

Skrbi jih predvolilno obdobje

Vlada je zjutraj sporočila, da je na dopisni seji sprejela dopolnitev odgovora na stavkovne zahteve reprezentativnih sindikatov, ki delujejo v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva. Sporočili so, da je vlada pooblastila posebno vladno pogajalsko skupino za pogajanja o razrešitvi stavkovnih zahtev. Dodali so, da bodo upoštevali sprejeta izhodišča in dopolnjen odgovor na stavkovne zahteve, toda očitno niso našli skupnega jezika. 

Ilešič Čujovičeva je še pojasnila, da so pri pogajanjih upoštevali novonastalo situacijo po začasnem zadržanju dviga plačnega stropa zdravnikom in zobozdravnikov s strani ustavnega sodišča, in sicer so zahtevali, da pogajanja zaključijo do 4. marca. V novembra sklenjenem sporazum je bil ta rok postavljen na 24. april, ko so razpisane državnozborske volitve.

"Vemo, da se potem začne predvolilno obdobje in nas zelo skrbi, na kak način se bomo pogajali. Menimo, da bi tri tedne časa moralo zadostovati za diagnosticiranje problemov, ki jih poznamo," je dejala. Sindikati so ob tem vladi tudi "ponudili roko", da podajo predlog delovnih mest s konkretnimi uvrstitvami, ki jih nasloviti, "vendar je ostalo zgolj pri naših željah in predlogih". Vlada je po besedah predsednice sindikata namreč predlagala, da ostanejo pri prvotnem dogovoru, "ki so ga že enkrat kršili in verjetno ne bi bil problem, da bi ga še kdaj". Kot je dejala, je vlada očitno tudi dogovor o nadaljevanju pogajanj sklenila s figo v žepu. Sindikati so stavko sicer napovedali zaradi vladnega kršenja dogovora o nadaljevanju pogajanj, ki bi se morala začeti najkasneje 15. januarja, a do tega ni prišlo.

Poklukar razlogov za stavko ne vidi

Glede na dosežene rezultate današnjih večurnih pogovorov pa zdravstveni minister Janez Poklukar ne vidi razlogov za stavko. Po njegovih besedah je bil na koncu problem spreminjanje rokov v že doseženem lanskoletnem dogovoru. "Če sprejemamo neke dogovore, je potem seveda praviloma najbolj korektno, da se jih vsi držimo, sicer se lahko sprašujemo o smiselnosti slehernega dogovora, ki ste ga kdaj sprejela vlada in sindikati," je dejal.

Po njegovih besedah je bil na koncu problem spreminjanje rokov v že doseženem lanskoletnem dogovoru. Kot je dejal minister, obžaluje, da ob obremenitvah zaradi epidemiološke situacije do roka niso uspeli pripraviti izhodišč. A tudi izhodišča, sprejeta konec januarja, po njegovih besedah dajejo podlago za pogajanja ter možnost širokega dialoga in iskanja konsenza.

Cigler Kralj o roki dialoga

Tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je ocenil, da stavka ni upravičena in izpostavil, da vlada še vedno ponuja roko dialoga. Ob današnji napovedi stavke je sporočil, da ta v trenutni situaciji predstavlja tudi neodgovorno ravnanje. Sindikate poziva, da se čim prej vrnejo za pogajalsko mizo, saj meni, da prekinitve pogajanj in stavka pomenita le to, da bodo nujno potrebne rešitve sprejete pozneje.  

Na njegovem ministrstvu ob tem navajajo, da so novembra lani skupaj z reprezentativnimi sindikati v prvem krogu zagotovili višje plače, poskrbeli, da se dvig plač ni prelil v povišanje oskrbnin stanovalcem, in se zavezali, da bodo s pogajanji za drugi krog zaposlenih v socialni oskrbi nadaljevali.

'Plačna nesorazmerja iskalce zaposlitve odvračajo od dela v domovih za starejše' 

Toda tudi Skupnost socialnih zavodov Slovenije podpira stavkovne zahteve za sprejem standardov in normativov, boljše vrednotenje delovnih mest in odpravo plačnih nesorazmerij. Kot so med drugim navedli v današnjem sporočilu za javnost, so veljavni standardi zastareli, saj se niso spremenili že desetletja, in že dolgo ne ustrezajo več potrebam stanovalcev, ki so vse starejši in potrebujejo vse več storitev zdravstvene nege in oskrbe.

Večina jih namreč pride v domove za starejše zaradi zdravstvenih razlogov, številni potrebujejo tudi najzahtevnejšo zdravstveno nego, kar pa domovi z obstoječimi viri vse težje zagotavljajo, opozarjajo v skupnosti in dodajajo, da si že vrsto let prizadevajo za dvig vrednotenja vseh delovnih mest v zdravstvu in socialnem varstvu ter odpravo plačnih nesorazmerij.

Ta so nestimulativna, iskalce zaposlitve pa odvračajo od dela v domovih za starejše in posebnih zavodih za odrasle, so prepričani. Tudi zaradi odsotnosti razumevanja odločevalcev se po mnenju skupnosti socialnovarstveni zavodi že dlje časa soočajo z veliko kadrovsko krizo zaradi neuspešnih razpisov za zapolnitev prostih delovnih mest, preobremenjenostjo delavcev in številnimi odpovedmi delovnih razmerij.