Kot so sporočili iz odvetniške pisarne Volli, ki v tožbi zastopa kakih 710 varčevalcev nekdanje LB, sta strani danes le predstavili svoja stališča.
Postopek se je začel že 30. septembra lani, vendar so obravnavo preložili na 1. junij letos na zahtevo odvetniške pisarne Volli, ker je tožena stran trdila, da ni pravočasno prejela obvestila o tožbi. Do velike zamude pri izročitvi obvestila o tožbi NLB je namreč prišlo zaradi določil meddržavne pogodbe med Slovenijo in Italijo.
V Ljubljanski banki so že 30. septembra lani izrazili prepričanje, da bo tožbo sodnik zavrnil, saj ni jasno, kdo je v tožbi dolžnik in kdo bi moral tožbeni zahtevek izpolniti. Pri NLB namreč poudarjajo, da je državni zbor julija 1994 sprejel ustavni zakon o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki določa, da se na NLB prenese vse poslovanje ter premoženje na računih doma in v tujini, razen obveznosti do tujih bank upnic in Narodne banke Jugoslavije, ter obveznosti iz naslova neizplačanih deviznih vlog varčevalcev iz držav na ozemlju nekdanje SFRJ. Te so ostale v "stari banki", t.j. Ljubljanski banki. NLB torej ni pravna naslednica pogodbenih razmerij Ljubljanske banke, ki se nanašajo na obveznosti iz naslova neizplačanih deviznih vlog hrvaških varčevalcev, poudarjajo v NLB.
Tržaško sodišče je sicer marca 2002 že zavrnilo zahtevo skupine 176 hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, ki jih predstavlja Božidar Vukasović, da bi tržaški podružnici NLB zasegli 1,65 milijona evrov sredstev.
