Maljevac o velikih premikih, SDS mu očita pobiranje davka na zalogo

Premier je želel slišati zlasti povratne informacije s terena, na podlagi katerih bi lahko vlada odločala, ali so potrebne še kakšne prilagoditve ali zakonske dopolnitve ter ali obstajajo kakšna ozka grla v informacijski podpori, kadrovski zasedbi, so po posvetu zapisali v njegovem kabinetu.

"Dolgotrajna oskrba na domu je v postopku aktivne vzpostavitve," je dejal Maljevac. Po njegovih besedah v nekaterih krajih določene storitve že izvajajo, drugje začnejo naslednji teden, a "aktivnosti na tem področju iz tedna v teden rastejo".

Potekajo tudi aktivnosti za nemoten potek prevedb stanovalcev v domovih za starejše v sistem, ko jim po 1. decembru ne bo več treba plačevati oskrbe, ampak samo še nastanitev in prehrano.

"Zavedamo se, da so premiki veliki, da zahtevajo tudi nekaj dodatnega časa," je priznal. Obenem je izpostavil, da je Nemčija za vzpostavitev podobnega sistema potrebovala 10 let, Slovenija pa je po treh letih dela "že pri prvih odločbah, načrtom za prevedbe v domovih za starejše in pa tudi z informativnimi novimi cenami v domovih za starejše, ki bodo za veliko večino z januarjem pomenile nižje položnice".

 Po ministrovih besedah centri "odločbe dnevno izdajajo, številka dnevno narašča, teh je ta trenutek že več 10".

Glede informativnih cen dolgotrajne oskrbe v instituciji je dejal, da so na ministrstvu vzpostavili metodologijo, jo posredovali vsem zavodom, vsi so se tudi odzvali, tako bodo šle cene v prihodnjih tednih v potrjevanje svetom zavodov in potem bodo predstavljene tudi javnosti.

Na prevedbi dela tudi posebna delovna skupina, ki naj bi v ponedeljek med drugim dorekla rešitve za tiste, ki trenutno nimajo dodeljenega skrbništva. Soglasja na terenu sicer že pobirajo, "tako da mislim, da nam bo uspelo", je dejal Maljevac.

Glede digitalizacije dolgotrajne oskrbe je dejal, da gre za velik državni projekt, ki bo omogočil enotno obravnavo uporabnikov ter preglednost in hitrejše odločanje. Centri za socialno delo pa imajo po njegovih zagotovilih "vse tehnične in zakonske pogoje za izdajo odločb, to tudi počnejo".

Trenutno za izdajo odločb uporabljajo informacijski sistem Krpan, v naslednjih tednih pa bo zaživela prva faza novega informacijskega sistema, ki bo izdajanje teh odločb še poenostavila.

"Res je, da so tehnične integracije zahtevne, vendar to ne pomeni, da bomo imeli sistem, ki ne bo varen, pregleden in pa tudi dolgoročno vzdržen," je dodal. Po njegovih ocenah je bil sicer razpis "zagotovo pravočasno objavljen".

Na ministrstvu pa so vzpostavili tudi posebno številko za občine. Po navedbah Maljevca je trenutno v register za izvajanje dolgotrajne oskrbe vpisanih 55 izvajalcev ter 137 občin. Deset občin je takšnih, ki še nimajo določenega izvajalca, nekatere pa se še pogovarjajo z izvajalci in usklajujejo pogodbe.

Pogledi izvajalcev pa so nekoliko drugačni. Največja težava na terenu je kadrovska stiska in pridobivanje informacij o ceni oskrbe, je po današnjem posvetu navedla predsednica upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Melita Zorec in direktorica Doma starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik Melita Zorec.

Pozdravila je sodelovanje s predsednikom vlade in pristojnim ministrstvom, si pa po njenih besedah v skupnosti želijo pohitritve določenih zadev, med drugim časovnice prehoda na dolgotrajno oskrbo in potrditve, ali so bili njihovi izračuni cen nastanitev in prehrane pravilni. Kot je še dodala Zorčeva, bo namreč cena osnovne oskrbe za tiste uporabnike, ki bodo ostali v sistemu po zakonu o socialnem varstvu, višja. Nimajo pa še natančnih izračunov, ker so doslej od ministrstev prejeli le usmeritev, kako to izračunati.

Med odprtimi vprašanji je izpostavila tudi pridobivanje soglasij tistih, ki soglasja niso sposobni dati, pa tudi obveščanje uporabnikov, ki čakajo na sprejem v dom, da bodo dobili enotno informacijo o oddaji vlog na vstopne točke, in ne bo na terenu zmede.

 Odbor DZ za delo je danes na nujni seji na zahtevo SDS obravnaval izvajanje dolgotrajne oskrbe. V SDS menijo, da je ministrstvo za solidarno prihodnost pri tem neuspešno, saj postavljeni roki za pravice niso spoštovani. V koaliciji pa so zagotovili, da je napredek v primerjavi s stanjem pred zakonom o dolgotrajni oskrbi očiten.

Poslanci SDS so zahtevali sklic nujne seje odbora DZ, ker so kritični do izvajanja dolgotrajne oskrbe. Po vladnih ocenah bo letos s prispevkom za dolgotrajno oskrbo pobranih 255 milijonov evrov, od tega pa bo dejansko porabljenih le 171 milijonov evrov, je v predstavitvi zahteve za nujno sejo opomnila poslanka SDS Karmen Furman.

Za pravico do dolgotrajne oskrbe na domu, ki jo je zakon o dolgotrajni oskrbi predvidel s 1. julijem, so bile do zdaj izdane le tri odločbe, je izpostavila. Informacijskega sistema ni, kadra primanjkuje, sredstva za izvajanje pravic pa se pobirajo na zalogo, je naštela.

Kot največji izziv pred ministrstvom za solidarno prihodnost vidi izvajanje pravice do dolgotrajne oskrbe v instituciji s 1. decembrom. Do takrat bi morali namreč v novi sistem prevesti približno 20.000 stanovalcev v domovih za starejše in pripraviti osebni načrt zanje. A vlada je v predloge proračunskih dokumentov po njenih navedbah že zapisala, da se bo od decembra letos do septembra 2026 oskrba v instituciji plačevala pavšalno po sklepu ministra.

V SDS so pripravili dva predloga sklepov. S prvim bi odbor pozval vlado, da pripravi zakonske spremembe za uvedbo moratorija na pobiranje prispevka za dolgotrajno oskrbo. Z drugim pa bi nanjo naslovili poziv za pripravo zakonskih sprememb, s katerimi bi upokojence oprostili plačevanja prispevka. Vendar odbor teh sklepov ni sprejel.

Državni sekretar na ministrstvu Luka Omladič je poudaril, da je mreža izvajalcev za storitve dolgotrajne oskrbe na domu že skoraj vzpostavljena. Stanovalci v domovih pa bodo po njegovih besedah od 1. decembra plačali le nastanitveni in prehrambni del, in sicer največ v znesku zagotovljene pokojnine za 40 let delovne dobe. Ta letos znaša 781 evrov. Ta kapica bo veljala za standardno nastanitev, ki je dvoposteljna soba s souporabo sanitarij.

Domovi zdaj po njegovih besedah intenzivno pridobivajo soglasja k prevedbi stanovalcev v upravičence do dolgotrajne oskrbe.

Na očitek o nedelovanju informacijskega sistema se je odzval s pojasnilom, da centri za socialno delo zdaj odločbe za dolgotrajno oskrbo na domu izdajajo v informacijskem sistemu Krpan. Kmalu pa bo vzpostavljen sistem, ki bo hitrejši.

V odzivu na očitek glede kadrovskih težav je povedal, da je v zdravstvu in socialnemu varstvu zaposlenih več kot 78.000 delavk in delavcev, kar je največja številka do zdaj. Hkrati vlada izvaja plačno reformo v javnem sektorju, potekajo pa tudi ukrepi iz zakona za boljše kadrovske razmere v dolgotrajni oskrbi.

Predstavniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so zavrnili očitke, da se sredstva za dolgotrajno oskrbo zbirajo nepregledno. Sredstva se na ZZZS namreč zbirajo strogo namensko, zavod pa višino zbranih sredstev objavlja mesečno, so poudarili.

Če ne bo ljudi za izvajanje dolgotrajne oskrbe, teh storitev ne bo, pa je opomnil predsednik Združenja direktorjev članov Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Andrej Štesl. Nujna se mu zdi nadaljnja sprememba plačnega sistema, saj brez nje ne bodo mogli dobiti novih sodelavcev, je posvaril.

V razpravi se je Alenka Helbl iz SDS strinjala z njim. "Če želimo rešiti kadrovski problem, se moramo odločiti, kaj je naša prioriteta," je pozvala. V nekaterih občinah bodo uporabniki zaradi dovolj kadra prejeli zadosten obseg dolgotrajne oskrbe, v drugih, kjer ga ni dovolj, pa ne. Tako bo na terenu prihajalo do neenakosti, je napovedala.

Poslanka Svobode Sara Žibrat je medtem opozorila, da se nekatere pravice že izvajajo, tako denimo pravica do oskrbovalca družinskega člana. Tudi storitev e-oskrbe je že na voljo. Predlagana sklepa SDS pa se ji ne zdita primerna. Upokojenci prispevajo za dolgotrajno oskrbo tudi v državah, kjer so sistem uvedli že pred časom, je pojasnila.

Matej Tašner Vatovec iz Levice je prav tako ocenil, da predloga sklepov nista na mestu. Po njegovih besedah ni mogoče izvajati dolgotrajne oskrbe brez prispevka.

Premier Golob je že večkrat poudaril, da je dolgotrajna oskrba eden največjih projektov te vlade in civilizacijska dolžnost. Na prvem posvetu 9. septembra je izpostavil kompleksnost projekta, ki zahteva veliko koordinacije in sodelovanja med deležniki. Posvet, na katerem so predstavili dobre prakse, izmenjali izkušnje in oblikovali predloge za poenostavitev in izboljšanje sistema dolgotrajne oskrbe, je namreč potrdil, da lahko le z odprtim dialogom in sodelovanjem vseh deležnikov gradijo sistem, ki bo resnično v službi ljudi.

Na uveljavljanje sistema dolgotrajne oskrbe sicer letijo številne kritike. V opoziciji so zoper ministra Maljevca z očitki tudi na račun izvajanja dolgotrajne oskrbe vložili celo interpelacijo. Minister je očitke označil za neosnovane, vlada pa je njegov odgovor podprla.