Kot pravijo v izjavi za javnost, je projekt sestavni del razvojne politike ministrstva.
Do nekajmesečne zakasnitve izvajanja posameznih delov projekta je lani prišlo zlasti zaradi slabo pripravljenega in izvedenega razpisa za sodelovanje slovenskih strokovnjakov pri projektu. Razpisa zato do konca leta ni bilo mogoče uresničiti, sredstva v lanskem letu pa niso bila porabljena. V okviru proračuna ministrstva so jih prerazporedili za druge namene, dinamika porabe posojila Svetovne banke pa je bila z banko dogovorjena. To ne pomeni, da so ta sredstva za projekt izgubljena, saj jih bodo uporabljali v skladu z napredovanjem projekta, zatrjujejo na ministrstvu za zdravje.
Direktorica projekta Špela Urh Popovič je konec lanskega leta v pismu ministru za zdravje sporočila, da ne more "več zagotavljati izvajanja projekta in predlaga dogovor sporazumne prekinitve pogodbe". Iz omenjenega pisma in iz povzetkov, ki so bili objavljeni v sredstvih javnega obveščanja, veje osebno nezadovoljstvo, je ministrstvo za zdravje zapisalo v sporočilu za javnost. "S subjektivnega stališča nekoga, ki odhaja, je to razumljivo, vendar pa so pri takih razhajanjih vzroki nezadovoljstva pogosto na obeh straneh, medtem ko so medsebojne odgovornosti opredeljene v pogodbi."
Projekt razvoja upravljanja sistema zdravstvenega varstva je nastal in se začel razvijati pred štirimi leti po zaslugi tedanjega vodstva Kliničnega centra, pri pridobivanju posojila Svetovne banke pa je sodelovalo ministrstvo za finance. Ministrstvo za zdravje je v novi zasedbi prepoznalo, da se vsebina projekta tesno prekriva s temeljno strateško opredelitvijo njegove politike, torej z reformo upravljanja in financiranja zdravstvenega sistema. Vzpostavilo je pogoje za začetek in izvajanje projekta, je še zapisano v sporočilu za javnost.
