Sojenje Radovanoviću je danes potekalo prek videokonference, vzpostavljene med sodiščema v Kranju in Beogradu. Na beograjskem sodišču sta bila prisotna tako obdolženec kot še eden izmed upokojenih oficirjev Jugoslovanske ljudske armade (JLA) Vladeta Baltić, ki so ga danes želeli zaslišati kot pričo. Baltić je povedal, da je bil Radovanović častni oficir, ki je veljal za visoko avtoriteto, naloge pa je izvrševal v skladu z zakonom.
Glede spornih dogodkov na brniškem letališču v času slovenske osamosvojitvene vojne Baltić danes ni želel govoriti. Za nadaljevanje zaslišanja je zaprosil tožilstvo, naj skladno z zakonom pri srbskem ministrstvu za obrambo sproži postopke za odvezo molčečnosti pri varovanju vojaške skrivnosti.
Na sodišču se nadejajo, da bo Baltić lahko pričal na naroku, ki je razpisan za 14. maj. Pred tem se bo glavna obravnava predvidoma nadaljevala tudi 9. aprila, ko je predvideno zaslišanje prič iz Banja Luke. Sodišče želi kot pričo zaslišati še enega nekdanjega oficirja JLA, ki je bil udeležen pri dogajanju na Brniku, Radomirja Rosića.
Vozilo skupaj z novinarjema zgorelo
Obdolženi pa je dogajanje, ki se je konec junija 1991 odvijalo na brniškem letališču, podrobno opisal že na prejšnjem naroku, avgusta letos. Kot je tedaj poročal spletni portal Žurnal24, je med drugim povedal, da je dobil nalogo, da gredo v dveh kolonah z Vrhnike na Brnik, pri čemer je prvo kolono vodil sam, drugo pa Rosić. Ukaz se je glasil: osvojiti letališče za vsako ceno.
Obtožnica Radovanovića bremeni, da je v nasprotju s pravili mednarodnega prava ukazal poboj proti civilnemu prebivalstvu. 28. junija 1991 ob 15. uri je namreč kot komandant oklepne enote JLA, ki je bila že od prejšnjega dne v spopadu z enotami teritorialne obrambe, izdal ukaz o uničenju civilnega vozila z oznako 'press'. Radovanovićev ukaz je izvršil Stanko Ignjatović, ki je z mitraljezom z zažigalnimi naboji streljal s tanka. Vozilo so zajeli plameni in je skupaj z novinarjema zgorelo.
Radovanović je v zagovoru poudaril, da nihče na vozilu ni videl napisa 'press', "razen morda nekateri v svojih glavah". Kot je še zatrdil, ni šlo za civilno vozilo, na oknih je imelo rešetke, na desni strani pa odprtine, ki bi lahko služile za lansiranje granat. Radovanović je ob tem še navedel, da je sam izdal zgolj povelje, naj se jih opozori, Ignjatović pa da je lahko, ker se niso ustavili, samoiniciativno odločal o streljanju.
Obtožnica je vložena tudi zoper Ignjatovića, ki pa je že lani poleti izjavil, da ne želi sprejeti obtožnice tožilstva in da ne priznava sodišča v Kranju. Postopek zoper Ignjatoviča je bil izvzet in bo voden ločeno, je povedala sodnica Nina Prosen. Radovanović pa je bil za očitano kaznivo dejanje hudodelstva nad civilnim prebivalstvom v preteklosti na prvi stopnji že oproščen, a je višje sodišče sodbo razveljavilo.
KOMENTARJI (87)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.