Ob sporazumu o prekinitvi stavke so se namreč vlada in zdravniki zavezali, da do 30. aprila podpišejo novo kolektivno pogodbo, sicer se lahko stavka ponovno aktivira.
Zapletlo se je predvsem pri vprašanju dežurstev in nadur, saj predstavniki Fidesa trdijo, da sporazum določa plačilo vsega dežurnega dela po cenah nadur, vladna stran pa nasprotno meni, da za nadure veljajo le dežurstva nad deset ur tedensko.
Obe strani torej vztrajata pri svoji interpretaciji sporazuma: Kuštrin meni, da je jasno in nedvoumno napisan, zato drugačne interpretacije ne more biti, vodja vladnih pogajalcev Igor Umek pa je nad interpretacijami Fidesa presenečen. Meni, da se takšne interpretacije niso pojavile niti ob parafiranju sporazuma niti ob njegovem podpisu.
Po mnenju ministra Kebra zahteve Fidesa kažejo, da se niso odrekli novim finančnim zahtevam, ki bi v praksi lahko pomenile tudi do deset milijard tolarjev sredstev. Zato bo vladna stran, če bo Fides vztrajal pri svoji interpretaciji sporazuma in poleg tega imel dodatne finančne zahteve, njihovo ravnanje razumela kot enostranski odstop od sporazuma.
Keber je za 24 ur poudaril, da so nekatere zahteve tako absurdne, da se sprašuje, čemu je ta njihova akcija pravzaprav namenjena. Ali glede na novo interpretacijo že podpisanih dogovorov in postavljanje novih, absurdnih finančnih zahtev, Fides sploh želi skleniti novo kolektivno pogodbo ali pa se pripravlja samo na nadaljevanje stavke, ugiba Keber.
Presenetljivo je vztrajanje Fidesa na uveljavitvi 10,5 odstotnega povečanja plač iz aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike iz leta 2000, saj je sindikat večkrat javno poudaril, da stavkovne zahteve ne vsebujejo finančnih zahtev. Zahtevek po zvišanju plač namreč po Kebrovi interpretaciji pomeni novih pet milijard tolarjev sredstev, skupni zahtevek pa tako znaša - ob upoštevanju 10,5 odstotnega povišanja plač tudi pri dežurstvih - deset milijard tolarjev.
V zvezi z leta 1996 podpisanim sporazumom med vlado in Fidesom je minister omenil še neizpolnjene obveznosti sindikalne strani, povezane s problematiko boljše izrabe delovnega časa, predvsem obvladovanje odsotnosti z dela, ki predstavlja enega večjih problemov v zdravstvenih zavodih. Analize namreč kažejo, da je v nekaterih bolnicah dnevno odsotnih tudi do 25 odstotkov zdravnikov, povprečen zdravniški dopust pa letno znaša 38 delovnih dni. Vladna pogajalska skupina je v svojem prvotnem predlogu kolektivne pogodbe sicer podala predlog za racionalnejše dodeljevanje dopustov, vendar ga je Fides zavrnil, saj naj bi predlagal svoj model, s katerim se bo odsotnost zmanjšala za tri dni na zdravnika. Tega do danes še ni storil, Keber pa meni, da je dopuste potrebno znižati, zato na tem področju na pogajanjih pričakuje napredek.
