Potem ko je sedaj že nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek januarja letos dejal, da je policija tajno spremljala in nadzorovala romsko družino Strojan, je tudi Komisija za preprečevanje korupcije v načelnem mnenju konec marca zapisala, da "podatki in dokumenti nesporno dokazujejo, da v obravnavanem primeru ni šlo za spontano odločanje in ukrepanje, kot so varuha informirali uslužbenci Policijske uprave Postojna, temveč za načrtovane in vodene aktivnosti policije."
Policija navedbe zanika
Uprava kriminalistične policije je na predlog Vrhovnega državnega tožilstva v predkazenskem postopku preverjala tudi sum storitve kaznivega dejanja, ki naj bi ga storili policisti. Tožilstvo je 15. februarja izdalo sklep o zavržbi, ker ni bil podan utemeljen sum, da so policisti storili kaznivo dejanje, so še sporočili iz policije.
Policisti pa odločno zavračajo tudi trditve, da bi si kdorkoli v policiji pridobil kakršnokoli premoženjsko ali nepremoženjsko korist.
Načrtno delovanje policije
Šesti člen zakona o varuhu človekovih pravic določa, da morajo državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil varuhu na njegovo zahtevo zagotoviti vse podatke in informacije iz njihove pristojnosti ne glede na stopnjo zaupnosti in mu omogočiti izvedbo preiskave.
"S tem so nadrejenim v policiji omogočili pridobitev nepremoženjske koristi, saj so se izognili postopkom za ugotavljanje odgovornosti v zvezi s sumom nepravilnega ravnanja pri vodenju in opravljanju policijskih nalog," so na komisiji zapisali v načelnem mnenju.
Kot so člani komisije še zapisali v mnenju, je iz povzetkov dnevnika dogodkov Policijske uprave Postojna razvidno, da so bile dejavnosti policije na terenu nenavadne za spontano delovanje policije. Da je šlo za načrtovano delovanje policije, dokazujeta zbiranje in preverjanje širokega nabora podatkov o pripadnikih romske manjšine in drugih osebah po policijskih evidencah ter podatki o komunikaciji med enotami na terenu
Komunikacija med policijskimi enotami je še dokazala, da je posamične aktivnosti in omejitve človekovih pravic posameznikov odrejal generalni direktor policije Jože Romšek. Tako na komisiji menijo, da resničnih in pravnih razlogov za omejevanje človekovih pravic niso ocenjevali policisti na podlagi lastne presoje, ampak jim je uporabo policijskih pooblastil ukazoval generalni direktor policije.
Tudi o ravnanju informacijske pooblaščenke…
Komisija za preprečevanje korupcije pa je presodila še ravnanje informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar pri predavanjih v javni upravi in nakup oz. najem zemljišč s strani občin. V prvem primeru je komisija ugotovila, da ravnanje informacijske pooblaščenke ne ustreza definiciji korupcije. V drugem primeru pa je komisija ugotovila, da lahko občina - ob predpostavki, da kot javni naročnik za nakup nepremičnine nima sklenjene pogodbe o finančni storitvi - za izvedbo sprejetega projekta brez omejitev pridobi oz. kupi nepremičnino poslovnega subjekta, v katerem je funkcionar naročnika imetnik poslovnega deleža v višini nad 20 odstotki.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.