Po evropski direktivi mora vsaka država imeti dovolj zalog, da za 90 dni zadosti domačemu povpraševanju. Slovenija rezerve še zbira, saj ima v tem trenutku zalog le za dva meseca. Pomembno vprašanje pa je tudi, kakšne zaloge imajo naše sosede. Če bi namreč prišlo do krize, bi se iz sosednjih držav ljudje po gorivo lahko vozili tudi k nam. Zato je v interesu vseh držav, da naftne rezerve zberejo tudi države, ki jih še nimajo. Prav o tem bodo čez nekaj dni govorili v Portorožu, kjer se bodo sestali še strokovnjaki iz jugovzhodne Evrope.
Naftni strokovnjaki pa zagotovo ne bodo mogli mimo dogodkov v Iraku, ki bi lahko povzročili naftno krizo, posebej če bi Irak napadel naftna polja v Kuvajtu in Saudski Arabiji. Toda po mnenju ene največjih strokovnjakinj za področje naftne preskrbe, resnične naftne krize ne bo. »Edino, kar se bo zgodilo, bo porast cen, saj bo veliko negotovosti. Tudi to seveda škoduje gospodarstvu. Toda menim, da bi bilo pretirano trditi, da bomo v kratkem ostali brez nafte ali kaj podobnega,« je povedala nizozemska strokovnjakinja Coby van der Linde.
Za prihodnost pa so najpomembnejša nova najdišča nafte v Kaspijskem morju, ki lahko postane najbolj strateško pomembno območje sveta. Toda to je povezano z novimi težavami. Kaspijsko morje namreč nima izhoda na druga morja, tako da bo potrebno graditi naftovode. Najbližja pot bi bila čez Iran, kar pa predvsem ZDA ni po volji, bolj naj bi se nagibali k naftovodu preko ruskega ozemlja. Je pa Kaspijsko morje tudi politično zelo nestabilno. ZDA so z napadom na Afganistan dobile nekakšno zaledje blizu tega območja, vprašanje pa je, kaj so bo dogajalo v drugih državah, predvsem kako se bodo nekdanje sovjetske republike razumele s svojo veliko sestro Rusijo.
