S tem po mnenju zunanjega ministra Dimitrija Rupla "ne bi bilo vprašanj in dvomov o tem, kdo je kaj rekel, saj bodo priča ter pomočnik in razsodnik EU oz. njeni funkcionarji". Ti bodo lahko presodili, kdo ima prav in kdo se je v določenem trenutku držal določene obljube, je dejal Rupel.
Minister je pri tem poudaril, da so imeli na hrvaški strani v odnosih s Slovenijo vedno nekaj problemov z uresničevanjem obljub. "Oni so nekaj obljubili, nakar tiste obljube niso držali," je izjavil Rupel. "Pri nas imamo pregovor, ki pravi, da obljuba dela dolg," na Hrvaškem pa ta miselnost očitno ni enaka, je dejal. Pri tem je spomnil na hrvaško ravnanje ob dogovoru o arbitraži o deviznih vlogah varčevalcev pri podružnici Ljubljanske banke v Zagrebu iz leta 1999, sporazumu Drnovšek-Račan iz leta 2001 ter dogovoru o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS).
"Želijo nas prepričati, da vse, kar smo dosegli doslej, nič ne velja oz. ni pomembno, ter predlagajo dogovor o nečem novem." Zato se Rupel sprašuje, ali ne bo tisto novo, kar Hrvaška sedaj predlaga, to je arbitraža, jutri znova neveljavno. Zunanji minister sicer meni, da je možen tudi dogovor o arbitraži, a v evropskih okvirih. Predvsem pa se je po mnenju Rupla potrebno dogovoriti, kako bomo upoštevali dogovore.
Hrvaška predlaga arbitražo
Hrvaška ministrica za zunanje zadeve in evropske integracije Kolinda Grabar Kitarović je danes napovedala, da bo slovenskemu kolegu Dimitriju Ruplu znova namignila, naj Slovenija preuči hrvaški predlog o tem, da bi reševanje vprašanja o razmejitvi na morju zaupali mednarodnemu pravosodnemu telesu.
"Predlagamo, da Slovenija še enkrat preuči naš predlog," je po seji nacionalnega odbora za spremljanje pogajanj z EU povedala Grabar Kitarovićeva. Obvestila je še, da je prejela Ruplov odgovor na hrvaški predlog, pri tem pa ugotovila, da je napisan "v duhu reševanja dvostranskih odprtih vprašanj med Hrvaško in Slovenijo".
