'Danes praznuje srce našega naroda. Danes praznuje Slovenija'

"Danes praznuje srce našega naroda. Danes praznuje Slovenija. Pred 34 leti smo postali samostojna in suverena država. To je bil trenutek, ko smo jasno, složno, pogumno in samozavestno rekli: Odločamo sami. To smo storili z voljo, ki je premagala strah, in z enotnostjo, ki je utišala dvom," ob dnevu državnosti sporoča predsednik vlade Robert Golob.

Ob tem poudarja, da dan, ko se je rodila naša država, ni bil samo zgodovinski trenutek, temveč prelomnica duha. "Odločili smo se, da hočemo živeti v državi, kjer je svoboda temelj, odgovornost pa skupna naloga. To odločitev potrjujemo vsakič znova, ko stopimo skupaj kot skupnost."

Ocenil pa je tudi, da danes živimo v času velikih preizkušenj. S številnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, vojne, eopolitične napetosti in skrb za socialno varnost, se soočamo tako doma kot po svetu. A prav zato je po njegovem mnenju toliko bolj dragoceno, da imamo svojo državo in s tem možnost, da se sami odzovemo, da sodelujemo, ko nam je najtežje, in da rešitve ustvarjamo sami. "To je moč Slovenije. Da zna dvigniti pogled, ko je najtežje, in da tudi v najzahtevnejših trenutkih ne izgubi občutka za skupni cilj," pravi.

"Slovenija ni popolna, nobena država ni. A ostaja trdna v svoji zavezanosti demokraciji, človekovim pravicam in enakosti. Tu ima vsak glas težo, ne odločajo privilegiji, temveč pravice in dolžnosti. Na to Slovenijo sem ponosen. Na vrednote, ki nas vodijo in nas varujejo pred sebičnostjo ter pohlepom. Skupno dobro ni zgolj ideal, temveč način življenja. In vlada, ki jo vodim, pri tem ostaja zavezana ljudem," dodaja.

Ob državnem prazniku so se v prihodnost Slovenije zazrli tudi bivši in aktualni politiki. Ob robu osrednje državne proslave, ki je v čast državnemu prazniku na Kongresnem trgu v Ljubljani potekala na predvečer dneva državnosti, so svoje poglede na prihodnost danes 34 let samostojne države delili tako nekdanji kot še danes aktivni predstavniki slovenske politike.

Bivša predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk sta ob čestitkah državljanom izrazila optimizem glede prihodnosti države. Predstavniki političnih strank pa so poudarili dobre temelje slovenske države, njeno pokončno držo in še neizkoriščene priložnosti. "Naj imajo radi svojo domovino in naj v njej uživajo," je državljanom zaželel Kučan. Ob tem je ocenil, da ima "naša domovina lepo prihodnost od začetka in tudi na koncu bo lepa".

"Slovenci se znajdemo, znašli smo se v vseh okoliščinah, tudi najtežjih, in tudi zdaj se bomo. Imejmo zaupanje vase, razmislimo s svojo glavo in našli bomo dobre rešitve za vse," pa je pozval Türk. Tudi tik pred začetkom današnjega vrha Nata v Haagu velja po njegovih besedah spomniti na slovenski pregovor, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha.

V prihodnost, ki je bila tokratna tema osrednje državne proslave, so se ob tej priložnosti zazrli tudi v parlamentarnih in zunajparlamentarnih strankah.

Predsednik SDS Janez Janša je ob tem izpostavil, da je prihodnost lahko dobra ali slaba. Sam za Slovenijo vidi prvo, saj je po njegovih besedah Slovenija "zgradba, ki je zgrajena na skali, ne na pesku". Ta skala so vrednote slovenske osamosvojitve in bližje je upravljanje z državo tem vrednotam, boljša je prihodnost, meni prvak SDS. Ocenil pa je, da v slovenski politiki pogosto zmanjka tisto, čemur je namenjen praznik ob dnevu državnosti, to je sodelovanje okrog ključnih točk. Pomanjkanje tega očita zlasti aktualni slovenski levici.

Koordinatorica Levice Asta Vrečko je ob željah po lepem preživljanju državnega praznika ocenila, da je Slovenija v različnih zgodovinskih trenutkih pokazala pokončno držo. "Ko je bila na kocki naša usoda ali usoda drugih, smo vedno pokazali pravilno držo in se postavili na pravo stran zgodovine," je dejala. Obenem pa je izrazila željo, da tudi v aktualnih razmerah država izbere zavezo za mir, ne za orožje.

Poslanec največje vladne stranke Gibanje Svobode Dušan Stojanovič je Sloveniji zaželel čim lepšo prihodnost, ob aktualnih razmerah v svetu pa še zlasti miru in sloge. "Naj živi Slovenija," je sklenil.

V zunajparlamentarni Vesni so medtem poudarili predvsem odgovornost do prihodnjih generacij. Sopredsednik stranke Uroš Macerl se je zavzel za investiranje v naslednje rodove, ne orožje, pač pa v način življenja, ki bo do vseh bolj prijazen. "Pustimo preteklost za sabo. Spoštujmo jo, ampak predvsem poglejmo na prihodnost, rodove, ki prihajajo za nami, in se z vso odgovornostjo lotimo države, da bo takšna, da bomo ponosni nanjo," pa je poudarila sopredsednica Urša Zgojznik.

Evropski poslanec Vladimir Prebilič, ki je ta teden napovedal lastno stranko, pa je dejal, da je Slovenija lahko ponosna, da ji je uspelo na zahtevni geopolitični poti ohraniti svojo identiteto ter doseči neodvisnost in samostojnost. "Dosegli smo jo na pravni način, nikjer, nikoli, nikomur nismo želeli nič slabega. To bi lahko večkrat poudarili," je izpostavil. Glede prihodnosti slovenske države pa je dejal, da je Slovenija dežela neslutenih priložnosti, ki bi jih lahko bistveno bolj izkoristila.

Obiskovalci predsedniške palače si bodo lahko tudi ob tokratnem dnevu odprtih vrat ogledali delovne in protokolarne prostore urada predsednice republike. V počastitev državnega praznika pa bo pred predsedniško palačo med 9. in 16. uro postrojena častna straža garde Slovenske vojske.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo dopoldne na ljubljanskih Žalah položila tudi venec pri Pomniku padlim v vojni za Slovenijo '91.

Slovenija je sicer dan državnosti proslavila že v minulih dneh s številnimi slovesnostmi, vrhunec prireditev je bila tudi letos osrednja državna proslava na Kongresnem trgu v Ljubljani. Zbrane je nagovorila predsednica Pirc Musarjeva, ki je med drugim pozvala k odgovornosti za dostojen pokop žrtev povojnih pobojev. To naj bo druga slovenska osamosvojitev, Slovenija pa bo z izpolnitvijo te odgovornosti kot država in skupnost dozorela, je dejala.

Na slavnostnih sejah sta se sestala tudi državni zbor in državni svet.

Z dnevom državnosti, ki je tudi dela prost dan, obeležujemo dogodke pred 34 leti, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 po nekajletnih prizadevanjih sprejela ključne dokumente za odcepitev Slovenije od takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) in nastanek samostojne države Slovenije – Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti.

Slovenija je svojo samostojnost in neodvisnost slovesno razglasila dan po sprejetju ključnih dokumentov, 26. junija 1991, na Trgu republike v Ljubljani, kjer je tedaj zaplapola tudi slovenska zastava.