'Najbolj nevarna dejavnost v življenju'

Predsednik republike Danilo Türk, ministri za promet, zdravje in notranje zadeve ter predstavniki vladnih in nevladnih organizacij so danes podpisali zavezo za večjo varnost na cestah do leta 2020. Ta pomeni zavezo k prepolovitvi smrtnih žrtev in poškodovanih v prometnih nesrečah v desetih letih.

Zaveza je nastala na podlagi mednarodne iniciative. Na ministrski konferenci za varnost v cestnem prometu leta 2009 v Moskvi so predstavniki 150 držav pozvali OZN, da poskrbi za večjo varnost na cestah. Lani marca je tako generalna skupščina z resolucijo določila načrt, s katerim želijo zmanjšati število mrtvih v desetih letih. Današnja prireditev v Ljubljani ni bila osamljena, ampak so se podobni dogodki zgodili tudi drugje po svetu.

Predsednik Danilo Türk je spomnil, da k ustvarjanju kulture varnosti aktivno prispevajo tudi nadzorne institucije, mediji in civilnodružbene organizacije. Poudaril je, da mora država slediti civilni družbi, sprejemati njene pobude in jo vključevati v celovite projekte z namenom doseganja boljših rezultatov na področju prometne varnosti. V zaključku svojega nagovora pa je izpostavil, da lahko le ozaveščen, previden, toleranten in predvsem oprezen voznik prepreči nesrečo. Zato je naša glavna naloga vzpostavitev osebne odgovornosti in prometne kulture, ki bo že sama po sebi izključevala objestnost in nestrpnost ter vključevala splošno medsebojno spoštljivost. To je po besedah predsednika tudi prvi in ključni pogoj za prometno varnost.

Minister za promet Patrick Vlačič je promet označil za najbolj nevarno dejavnost v življenju posameznika. Večjo varnost želi ministrstvo po njegovih besedah doseči z novo zakonodajo in novoustanovljeno agencijo za varnost prometa. Kot zaskrbljujoč je označil podatek, da se je po obetavnih statistikah prejšnjega leta letos število žrtev zopet povečalo. Analiza vzrokov za tak porast žrtev že poteka, pravi Vlačič.

O pomenu družbene odgovornosti vsakega posameznika so se strinjali vsi govorci prireditve. Po prepričanju predsednika AMZS Danijela Starmana je nujna osebna zaveza vsakega posameznika, da se v avto usede pripet, trezen, da ne vozi prehitro in da med vožnjo nima v rokah telefona.

Kaj se zgodi, če ne upoštevamo vsega naštetega, ilustrirata dve izmed številnih tragičnih nesreč, ki so se v minulih letih zgodile na naših cestah.

2. oktobra 2009 so na avtocesti pri Arji vasi umrli trije prijatelji, 24-letni Peter ter 21-letni Nataša in Tjaša. Nesrečo je povzročil pijan voznik Branko Maček, ki je po avtocesti vozil v napačno smer. Sojenje se kljub temu, da je obtožba že pravnomočna, še ni začelo.

Alojz Kračun, oče pokojnega Petra, pravi, da so bili nekateri drugi primeri brez smrtnih žrtev zaključeni po sedmih mesecih. ''Tukaj človek dobi vtis, da v državi obstajajo prvorazredni, drugorazredni in tretjerazredni državljani,'' pravi Kračun.

Komaj osemletna Ana Mavec z Iga pa je umrla pred sedmimi leti nekaj metrov od doma. Sodni postopek tudi v tem primeru še ni končan. ''Se sliši, da čas celi rane … Ne celi, samo ublaži jih, bolečina ostaja vedno enaka,'' pravi Lilijana Mavec, mama pokojne Ane. '' Izgleda, da država sploh nima interesa, da bi se ti postopki hitro končali, da mi res lahko začeli normalno žalovati, ne pa da se ti ob vsakem pozivu na sodišče vrnejo vsi spomini,'' dodaja njen mož Roman.

Starši žrtev prometnih nesreč si želijo, da bi država sprevidela, da je treba postopke čim prej končati, da lahko družine v miru žalujejo.