Ena najvišjih volilnih udeležb: kje so glasovali proti in kje za?

Na volišča je tokrat prišlo več kot 54 odstotkov volilnih upravičencev. Višja udeležba je bila doslej le na posvetovalnih referendumih o EU in Natu ter referendumu o zakonu o zavarovalnicah, ki je potekal hkrati s predsedniškimi volitvami.

Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi je bil peti referendum doslej, na katerem je bil dosežen kvorum za zavrnitev zakona. Proti zakonu se je izreklo dobrih 51 odstotkov volivcev, ki so prišli na referendum.

V zgodovini samostojne države so volivci svojo voljo na zakonodajnih referendumih izrazili 26-krat, kar nekaj zakonov so na referendumskem glasovanju zavrnili. Od ustavnih sprememb leta 2013, ko mora biti za uspeh zakonodajnega referenduma dosežen zavrnitveni kvorum, pa je bil ta dosežen na petih od enajstih referendumov.

Čeprav je bila novela zakona o parlamentarni preiskavi na referendumu zavrnjena, pa so volivci v večini volilnih enot glasovali za njeno uveljavitev. Od osmih volilnih enot so proti glasovali le v treh: volilnih enotah Ljubljana Center, Postojna in Ljubljana Bežigrad.

Tudi v večini volilnih okrajev je večina volivcev glasovala za uveljavitev zakona. Najbolj prepričljivo so ga podprli v okraju Ribnica - Dobrepolje, kjer je za glasovalo več kot 66 odstotkov volivcev. Veliko podporo je zakon dobil še v okrajih Škofja Loka 2, dveh ptujskih okrajih in v Ivančni Gorici. Po drugi strani so zakonu najbolj prepričljivo nasprotovali v okraju Ljubljana Šiška, kjer je proti glasovalo več kot 72 odstotkov volivcev, na veliko nasprotovanje pa je zakon naletel še v volilnih okrajih Ljubljana Bežigrad 2, Ljubljana Center in Koper 1.

Med vsemi štirimi referendumi je bil izid najtesnejši na referendumu o ukinitvi rtv-prispevka, kjer je po delnih neuradnih izidih trenutna razlika 692 glasov.

Ukinitev rtv-prispevka so sicer podprli v petih od osmih volilnih enot, najbolj prepričljivo v volilni enoti Ptuj s skoraj 60 odstotki glasov. Večinsko proti so bili v volilnih enotah Postojna, Ljubljana Center in Ljubljana Bežigrad. Največji delež glasovanja proti, dobrih 58 odstotkov, pa so zabeležili v volilni enoti Ljubljana Center.

Največja podpora ukinitvi rtv-prispevka je bila v volilnem okraju Ptuj 3, in sicer skoraj 68-odstotna. Po drugi strani je bil največji delež tistih, ki so glasovali proti ukinitvi rtv-prispevka, v več ljubljanskih okrajih. V okraju Ljubljana Šiška 1 jih je proti ukinitvi prispevka glasovalo 72 odstotkov.

Najbolj enotno pa so volivci podprli referendumsko vprašanje, ali naj se denarna socialna pomoč pogojuje z družbenokoristnim delom. Za so glasovali v vseh osmih volilnih enotah, najbolj prepričljivo v volilni enoti Ptuj.

Tudi v posameznih volilnih okrajih je bila podpora referendumskemu vprašanju velika. Med 88 okraji je le 17 takšnih, kjer so mu volivci večinsko nasprotovali. Med njimi najbolj prepričljivo v okraju Ljubljana Šiška 1, kjer se je proti izreklo skoraj 60 odstotkov volivcev, pa tudi v okrajih Ljubljana Center, Koper 1 in Ljubljana Bežigrad 2. Na največjo podporo pa je referendumsko vprašanje naletelo v volilnem okraju Ribnica - Dobrepolje, kjer ga je podprlo več kot 76 odstotkov volivcev. Močno strinjanje z referendumskim vprašanjem so izrazili tudi v okrajih Ptuj 1, Novo mesto 1 in Škofja Loka 2.

Volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah so na današnjem referendumu podprli v volilni enoti Ljubljana Center in ob tesnem izidu še v volilni enoti Postojna. V ostalih so temu, da bi poleg slovenskih državljanov in državljanov EU imeli volilno pravico tudi državljani tretjih držav, večinsko nasprotovali. V volilnih enotah Ptuj in Celje se z volilno pravico državljanov tretjih držav ni strinjalo največ volivcev, dobrih 60 odstotkov.

Še večje nasprotovanje volilni pravici tujcev je bilo v posameznih volilnih okrajih, v volilnem okraju Ribnica - Dobrepolje 72-odstotno ter 70-odstotno v okraju Škofja Loka 2. Volilno pravico tujcev na lokalnih volitvah je največ volivcev podprlo v več ljubljanskih okrajih, v okraju Ljubljana Šiška 65 odstotkov.