"Mučenje in načrtno poniževanje je postalo uradna državna doktrina. Zaporniki so žrtve hudih fizičnih in psiholoških zlorab, med njimi so stradanje, lomljenje kosti, različne spolne zlorabe. Od oktobra 2023 je priprtih več kot 18 tisoč Palestincev, med njimi več kot 1500 otrok, najmanj sto jih je v zaporih umrlo."
"Slovenija in Izrael sta članici OECD, zato je povsem naravno, da znotraj kroga razvitih gospodarstev poglabljamo strateško sodelovanje. Pri tem je pomembno tudi, da je Izrael demokracija, ki ima volitve, politično konkurenco, neodvisne institucije, svobodne medije in notranji sistem zavor in ravnovesij."
Dva pogleda na Izrael, Gazo, Palestince.
Prvi je kratek povzetek poročila posebne poročevalke Združenih narodov z zasedenih palestinskih ozemelj Francesce Albanese.
Drugi je mnenje profesorja z ljubljanske Ekonomske fakultete Roka Spruka.
Ne razlikuje se bistveno od smeri, ki jo že ubira slovenska zunanja politika pod novo vlado, ko gre za Izrael.
"Izraela ne bomo več obsojali ali dajali moralnih vrednostnih sodb."
Tako je ob nastopu funkcije dejal novi zunanji minister Tone Kajzer.
Pred kratkim sem po naključju naletela na film iz leta 1988, Oni živijo, režiserja Johna Carpenterja. Čeprav film deluje nekoliko okorno, pa je premisa aktualna tudi danes. Na kratko, svet so zavzeli nezemljani, ki plenijo naše dobrine, postavljajo otroška igrišča na odlagališčih strupenih odpadkov, skratka, delajo grozne stvari za svoje interese. Navzven so videti kot ljudje, razen če si nadeneš posebna črna očala. Takrat jih lahko razločiš. Večina ne ve, kaj se dogaja, del ljudi pa, kot vedno, ve in išče skupaj z njimi profit. Ko jim nezemljan veselo razlaga, kako izčrpavajo zemljo, ampak vam, poudari, pa je dobiček zrasel za celih 39 odstotkov, začnejo vsi ploskati.
Tako je, večina očal nima in ne ve ali noče vedeti, tisti, ki vedo, pa veselo sodelujejo in kopičijo profit.
Razmere na zasedenih ozemljih, Gazi, tudi na Zahodnem bregu niso slabe šele od leta 2023. Palestinci živijo v zelo slabih razmerah že dolga leta, tudi tisti, ki še imajo dom, zemljo. So žrtve napadov judovskih naseljencev, uničevanja vodnih virov, uničevanja okolja (nekaj podobnega se zdaj dogaja v Libanonu, od koder so poročila, da mečejo fosfor, tudi da bi uničili rodovitno prst).
Na tisoče in tisoče je zgodb trpljenja, žalosti, izgube, ponižanja, življenja v stalnem strahu, brez pravic, zgodb smrti, groze. O tem, kako so zajeli Palestinca z leto in pol starim sinom. Ko so otroka vrnili, je bil krvav in v šoku, zdravniki so na nogicah našli rane od ugašanja cigaret in zabadanja igel.
Palestinski zdravniki so sami žrtve, eden izmed več sto, ki so jih zaprli, brez obtožnice, brez česarkoli, sedi v zaporu že leto in pol, zdaj so ga premestili v samico, tako majhno, da v njej še sediš težko. In tako naprej. Poročil je ogromno.
Je to cinizem, da ne vidiš, da je lahko demokracija le za en del prebivalcev, za druge pa h genocidu obrnjen pekel? Ali lahko to imenujemo novodobni pragmatizem?
Lahko se zgražamo, ampak vedno bo pomembnih tistih 39 odstotkov, dobiček ne glede na vse. Vladajo nam, kot bi jih imenovala filozofinja Alenka Zupančič, kšeftarji. Ki se ne želijo odreči ničemur ali imeti zaradi česarkoli slabo vest.
Tudi v zgodovinskem kontekstu, če pogledamo malo nazaj, ni to nič novega, ni obdobij brez moralnih zdrsev, moralne slepote ogromnega dela ljudi. Je pa res, da je nekaj povojnih desetletij dajalo nekaj upanja, ki pa je zdaj vse bolj bledo.
Izrael je država, ki je izjemno močna v vojaški industriji, visoki tehnologiji, industriji nadzora (nenazadnje so se v ZDA pojavila poročila, da prisluškujejo tudi samim visokim ameriškim predstavnikom, če ne celo kar samemu Trumpu).
Orožje in tehnologijo pa od njih kupujejo praktično še vedno skoraj vsi.
Zelo počasi, res zelo počasi se politike evropskih držav vendarle nekoliko spreminjajo, vsaj na deklarativni in simbolni ravni.
Celo Italija, sicer velika zaveznica, je spomladi zamrznila obrambni sporazum zaradi napadov v Libanonu. Francija prepoveduje izvoz vojaške opreme za napade na ozemljih Palestine, Španija se med drugim zavzema za razveljavitev pridružitvenega sporazuma Izraela z Evropsko unijo, sklenjenim leta 2000. V drugem členu sporazum določa spoštovanje človekovih pravic in demokratičnih načel kot bistven element sodelovanja. Velika Britanija je priznala Palestino, uvedla sankcije proti nekaterim ministrom, tako kot tudi Irska, ki je vstop v državo prepovedala dvema izraelskima ministroma.
S padcem Orbana je Izrael izgubil pomembnega zaveznika. Zato pa je tukaj Slovenija oziroma vlada Janeza Janše.
- Potem ko je izginila s pročelja vladne stavbe ... Aljoša Kravanja
- ... je palestinska zastava zaplapolala na predsedniški palači. Bobo
Prej smo bili za trenutek del držav, ki so naredile vsaj majhne geste nezadovoljstva z zločinom, ki se dogaja pred našimi očmi. Zdaj ne bo več tako. Najboljši prijatelji bomo. Prijatelji z vlado, kjer ministri ponižujejo in maltretirajo tudi aktiviste z vsega sveta, ministri, ki nosijo značke v obliki zanke za obešanje. Prijatelji z državo, kjer je smrtna kazen le za Palestince, po hitrem postopku. Za mučenja, zlorabe, pobijanje Palestincev pa velja pravi carte blanche. Od leta 2017 do 2021 je bilo denimo na stotine in stotine pritožb, tožb zaradi nasilja, napadov, tudi ubojev, od tega so bili trije vojaki obtoženi za uboj Palestincev. Kazni so simbolične, za zlorabe, mučenja pa jih praktično ni.
Ko govorimo o poziciji Slovenije, seveda ne smemo spregledati simbolno pomembne geste predsednice države, ki vztraja pri obsodbi Izraela zaradi genocida, ki ga izvaja.
Izrael je primer normalizacije tega, da lahko sobivata demokracija za ene, pekel za druge, pekel kot načrtno grajen sistem ravnanja s Palestinci. Kapital lahko preživi brez človekovih pravic, to že vemo, vprašanje je, koliko to lahko postane sprejemljiv model tudi širše.
