Najdaljši lipov drevored: za odstranitev označenih 35 dreves, podrli bodo vsa

Hoški župan Marko Soršak je pojasnil, da bodo iz sklada za okrevanje in odpornost prejeli okoli 350.000 evrov oz. približno polovico vrednosti načrtovanega projekta. Razpis za izbiro izvajalca načrtujejo v septembru, z deli pa naj bi nato začeli mesec dni pozneje in jih večinoma zaključili do naslednje jeseni.

V sklopu naložbe bodo uredili tematsko in pohodno pot ob prenovljenem drevoredu, ki bo povezovala Spodnje Hoče, Botanični vrt in grad Hompoš, ob njej pa bodo nastala tri počivališča. Na občini dela načrtujejo v dveh fazah, tako da bodo najprej podrli severno linijo dreves in vzpostavili novo pot, nato bo prišla na vrsto še južna stran.

Arboristka zanika, da bi predlagala odstranitev celotnega drevoreda

Skoraj kilometer dolg lipov drevored, najdaljši v Sloveniji, poteka ob cesti iz Spodnjih Hoč proti gradu Hompoš, kjer ima svoje prostore tudi Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. Točnega podatka o letu zasaditve ni, gotovo pa je bil zasajen že na prehodu iz 18. v 19. stoletje, saj je to razvidno v Franciscejskem katastru iz leta 1824.

Nekoč je tu stalo 259 dreves, trenutno jih je še 222, ohranjenih pa je tudi 29 panjev. Kot vselej ob tovrstnih investicijskih načrtih pa so se tudi v tem primeru pojavila vprašanja o potrebnosti podrtja celotnega drevoreda. "Zaradi intenzivne obdelave kmetijskih površin in vožnje težke mehanizacije v območju korenin, pa tudi zaradi močnega osončenja južne vrste ter soljenja ceste so številna drevesa v slabem stanju ali pa so okužena s polparazitom belo omelo," je pojasnil župan.

Kot je dodal, je bila glede na razgovore s predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) in Zavoda za varstvo narave (ZVNRS) po ugotovljenem stanju dreves v drevoredu s strani stroke in pripravljavcev projekta predlagana odstranitev drevoreda v celoti in nadomestna saditev na novih pozicijah z odmikom meter in pol do dva metra od obstoječe ceste.

Vendar pa arboristka Tanja Grmovšek, ki je pripravila strokovno gradivo za občino, zanika, da bi predlagala odstranitev celotnega drevoreda. Kot poudarja, je v gradivu označenih 35 dreves, za katere je priporočena prednostna odstranitev.

ZVKDS je potrdil, da so marca letos za odstranitev označenih dreves izdali kulturno-varstveno soglasje, ter pojasnil, da so z odstranitvijo soglašali, ker naj bi ta predstavljala nevarnost za okolico.

Ob tem so za ureditev tematske in pohodne poti hoški občini marca letos izdali tudi kulturno-varstvene pogoje. A ker doslej še niso prejeli dokumentacije za izdajo kulturno-varstvenega soglasja, mariborska območna enota soglasja za posek vseh dreves ni izdala, so dodali.

Leta 2010 izdali strokovno mnenje, v katerem so dopustili možnost celovite zamenjave vseh dreves

Pivolski drevored je zavarovan tudi z mariborskim odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti kot spomenika oblikovane narave. Varovanje drevesnih naravnih vrednot in varovanje oblikovane narave, kot so drevoredi ali parki, pa se, kot je pojasnil Samo Jenčič iz mariborske enote ZVNRS, razlikujeta.

Medtem, ko se pri prvih trudijo, da varovani osebek varujejo, dokler je mogoče, se pri drugih varuje njihova pojavnost v krajini, parkovno oblikovanje, fond drevnin, celo parkovna infrastruktura in podobno. "Ko drevored enkrat ostari ali se mu zgodi kaj drugega nezaželenega, imamo dve možnosti. Ena je sprotno nadomeščanje dreves, druga pa zamenjava vseh dreves, a s tem drevored za nekaj časa vsekakor izgubi svojo pojavnost v krajini," priznava.

Kot je dodal, slabšanje stanja dreves v Pivoli opazujejo in zaznavajo že dlje časa. Že leta 2010 so izdali strokovno mnenje, v katerem so dopustili tudi možnost celovite zamenjave vseh dreves, a takrat do tega ni prišlo.

Potem ko so se na sestanku vseh odgovornih leta 2021 strinjali s predlogom zamenjave celotnega drevoreda, so letos na ZVNRS prejeli vlogo za izdajo strokovnega mnenja, v katerem pa so še posebej poudarili nekatere pogoje, za katere so ocenili, da jih je potrebno upoštevati za dolgoročno uspešno zamenjavo dreves.