Plesnivi stropi, kuhinja brez tekoče vode, prepoved obiskov, 500 evrov za kletno sobico. Tudi to so mladi – glede na izkušnje, ki jih delijo na portalu Najemniški SOS – pogosto pripravljeni sprejeti, da pridejo do stanovanja.
"Mladi prihajajo do nas z resnično groznimi zgodbami že nasploh, da pridejo do stanovanj. Povprečna plača mladega je že tako ali tako manjša od neke normalne povprečne plače v Sloveniji in najemnina je več kot pol tega, kar je povprečne plače. To seveda vodi v to, da mladi ne morejo varčevati," pravi Jan Verovšek, podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije.
In ravno to je za mlade ena največjih ovir pri nakupu stanovanja, ugotavljajo na finančnem ministrstvu. Pogosto mladi ne uspejo zbrati niti za začetni polog, ki ga je treba pri stanovanjskem kreditu zagotoviti iz lastnih sredstev. Zato predlagajo, kot pravi državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež: "Prvič, državno poroštvo. Država bo zagotovila 20 odstotkov glavnice stanovanjskega kredita. To je ta začetni polog. /.../ In drugič, subvencionirali bomo obrestno mero." Kar bi mesečni obrok kredita – po izračunih ministrstva – lahko znižalo tudi za nekaj sto evrov.
"Je pa res, da naslavlja samo tiste, ki so sposobni dejansko dobiti kredit. Zato je ponovno ključno, da se na stanovanjski trg da več stanovanj tudi z javnimi najemnimi stanovanji, da se odpre možnosti za reševanje stanovanjske problematike mladih," poudarja Verovšek.
Da bi z dostopnejšimi krediti lahko celo dosegli nasprotno od želenega – dodaten dvig cen, opozarja direktor zbornice za poslovanje z nepremičninami, kjer morajo predlog, kot poudarjajo, sicer še podrobneje preučiti.
"Zanimiva je izkušnja Hrvaške. Oni so imeli podoben ukrep med letoma 2017 in 2020 in so potem tudi sami njihovi raziskovalci ugotovili, da je vplival na višje cene. In celo na podlagi tega ukrepa takratnega jim je OECD priporočil, naj raje delajo na tem, da bodo zagotavljali cenovno dostopna najemna stanovanja, ne pa subvencionirali kredite," pravi Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Najbolj pa bi se cene, lahko zvišale tam, kjer je že zdaj povpraševanje največje, še dodaja.
V prvem polletju letošnjega leta je srednja cena rabljenega stanovanja na ravni države prvič dosegla rekordnih 3500 evrov na kvadrat. Največ je treba za kvadratni meter odšteti v prestolnici: neverjetnih 5600 evrov. Sledi Obala z okoli 5000 evri na kvadrat. V Kranju in okolici, denimo, pa je srednja cena znašala dobre štiri tisočake.


































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.