'Najemnino bom morala plačevati, tudi če bo študij potekal od doma'

Kar nekaj fakultet se nagiba k temu, da bo študij vsaj delno potekal na daljavo. Čeprav obstajajo izjeme, je po pogovoru z več študenti jasno, da bi študij iz različnih razlogov raje opravljali v živo. Po naših informacijah naj bi na nekaterih fakultetah študij en teden potekal iz predavalnic, tri tedne na mesec pa naj bi študentje predavanja poslušali od doma. Tu nastane dilema, saj je v Ljubljani, pa tudi v Mariboru, kjer sta največji slovenski univerzi, veliko študentov, ki imajo stalno prebivališče zunaj mesta fakultet. 

Naj torej še naprej plačujejo ponekod zelo visoke najemnine ali je bolje, da se izselijo in se v primeru študija iz predavalnic nekajkrat na mesec peljejo v kraj študija. V primeru izselitve so najbolj negotovi študentje, ki bivajo v študentskih domovih oziroma subvencioniranih stanovanjih, saj se bojijo, da se, ker se bodo odrekli subvenciji, ne bodo mogli več vrniti v tovrstna stanovanja. 

Študentski domovi v Ljubljani prejeli 9.300 vlog

Iz Študentskih domov v Ljubljani (ŠDL) so nam sporočili, da v njihovih kapacitetah trenutno biva 6.352 stanovalcev. Za študijsko leto 2020/2021 je ŠDL za 7.027 razpisanih subvencioniranih ležišč v Ljubljani (zasebni domovi, dijaški domovi, ki sprejemajo tudi študente, zasebniki s subvencijo) do zaključka razpisa 17. avgusta 2020 prejel 9.300 vlog. 

Številni bodo namestitev, ker so kapacitete preobremenjene, iskali tudi v zasebnih nesubvencioniranih stanovanjih, še več pa je takih, ki so stanovanje zunaj študentskih domov in brez subvencije iskali že od samega začetka. Točno število študentov v Ljubljani, ki imajo stalno prebivališče zunaj kraja študija, ni znano, saj teh podatkov ne spremljajo ne na ministrstvu za notranje zadeve ne na Univerzi v Ljubljani, s podatki pa ne razpolaga niti Študentska organizacija Slovenije. 

Gotovo pa je, da je študentov, ki potrebujejo nastanitev v kraju študija, že samo v Ljubljani več kot 9.300. 

Za študentske domove med 42 in 127 evrov, za stanovanja tudi do 300 evrov mesečno

Povprečna mesečna subvencionirana stanarina v ŠDL znaša 72,08 evra mesečno. "Najdražje ležišče je samska soba v domu na Litostrojski cesti, za katero mesečna stanarina znaša 127,40 evra, najcenejše sobe pa so v domovih Akademski kolegij in Gerbičeva 59, kjer mesečna stanarina znaša 42,32 evra," pravijo iz ŠDL.

"Stanarina za bivanje v apartmajskem domu na Kardeljevi ploščadi je 68,73 evra, stanarina v domu VII. v Rožni dolini, ki je neapartmajski dom (kuhinje in kopalnice so skupne za cel hodnik) pa znaša 54,84 evra. Vse navedene stanarine so subvencionirane in vse, razen za dom na Litostrojski cesti, se nanašajo na bivanje v dvoposteljni sobi," še pojasnjujejo.

Da študentski domovi niso predragi, pravi 23-letni Matej. "Tukaj imam svoj mirni kotiček za študij in neodvisno življenje. V Ljubljani delam in tu imam tesen krog prijateljev," pravi, a poudarja, da si želi študija v živo. "Človeškega stika in razlage profesorjev se ne da nadomestiti s še tako visoko tehnologijo. Prav tako opažam, da študenti študij na daljavo jemljemo manj resno," razlaga. 

"Če se bom zdaj izselil, ukrepi pa ne bodo več potrebni, se ne bom mogel več vseliti"

Govorili smo s študenti, ki se bojijo, da se v primeru izselitve iz študentskega doma – tako jim namreč ne bi bilo treba po nepotrebnem plačevati najemnine – ne bodo mogli ponovno vseliti, če se bodo po spremembi epidemiološke slike fakultete vrnile h klasični obliki študija. 

"Če se bodo razmere spremenile, bomo temu primerno prilagodili izvajanje študijskega procesa," sporočajo z Univerze v Ljubljani."Smernice za izvajanje pedagoškega procesa v študijskem letu 2020/21 se bodo najbrž spreminjale, zato bo potrebno prilagajanje študijskega procesa vse študijsko leto," potrjujejo tudi z Univerze v Mariboru. 

Pri ŠDL smo preverili, kako je s ponovno vselitvijo v primeru prekinitve pogodbe o subvencioniranem bivanju.

Stanovalec plačuje stanarino od dneva, ko podpiše pogodbo o nastanitvi v ŠDL, do dneva, ko se uradno izseli oziroma prekine pogodbo o subvencioniranem bivanju ali pa mu le ta poteče, ker ni več upravičen do subvencije. "Če se je študent v študijskem letu 2019/2020 predčasno izselil iz ŠDL ali nehal koristiti subvencijo pri zasebniku, je za študijsko leto 2020/2021 moral oddati vlogo za sprejem in se v skladu s prejetim številom točk na razpisu razvrsti na izbrano prednostno listo," pojasnijo in dodajo, da v letu izselitve študent ni več upravičen do subvencioniranega bivanja.

Če se študent zaradi študija na daljavo odloči, da ne želi več plačevati najemnine in se bo izselil, a pozneje v študijskem letu fakultete študij začnejo znova izvajati na klasičen način, ta študent torej ostane brez pravice do ponovne vselitve v subvencionirano nastanitev.

Iz ŠDL pravijo, da je študentom na voljo tudi možnost začasne izselitve. "Če gre študent na izmenjavo, v primeru daljše bolezni ali drugega vzroka za daljšo odsotnost, se lahko študent izseli začasno in do konca študijskega leta obdrži pravico do subvencije in se lahko vrne nazaj v ŠDL." Dodali so, da je začasna izselitev možna, ko gre za odsotnost daljšo od dveh oziroma treh mesecev ter ko študent za to predloži ustrezna dokazila.

Kot ustrezna dokazila štejejo potrdilo o odhodu na izmenjavo ali zdravniško potrdilo. Če bi za začasno izselitev ustrezalo tudi dejstvo, da bo študij potekal od doma, v ŠDL še ne vedo, saj so tudi za njih razmere nove.

Študentje imajo v kraju študija tudi službe, nekateri v domačem kraju nimajo pogojev za bivanje

Da bi se študentje zaradi hibridnega sistema množično izseljevali iz študentskih domov, se ŠDL zdi malo verjetno. Cene študentskih domov so v primerjavi z običajnimi stanovanji precej nizke, poleg tega so v letošnjem letu prejeli 300 vlog več kot lani. 

Poudarili so tudi, da je študij sicer glavni, ne pa edini razlog, da študentje iz drugih krajev bivajo v ŠDL v Ljubljani. "Veliko je takih, ki opravljajo med letom razna študentska dela, da si zagotavljajo pogoje za študij, veliko študijskih smeri ima tudi obvezne vaje, ki jih študentje lahko opravljajo samo v kontroliranem okolju, nekateri naši študentje doma nimajo ustreznih pogojev za študij ali celo za bivanje," so pojasnili.

"Zagotovo bi raje študirala na faksu. Gre za celotno izkušnjo"

Ker je število subvencioniranih nastanitev omejeno, študentje pa potrebujejo streho nad glavo, morajo najemati tudi stanovanja pri zasebnikih. Da bi znižali stroške, pogosto živijo s sostanovalci, a stroški so vseeno visoki, pravi ena od študentk. 

21-letna Sabina za najemnino v nesubvencioniranem stanovanju, kjer živi s sostanovalkami, porabi med 200 in 250 evrov. "Med iskanjem stanovanja v Ljubljani sem videla že veliko slabših nastanitev za več denarja." Pravi, da večina njenih prijateljev za najemnino v zasebnih nastanitvah prav tako plačuje med 150 in 300 evri, večina živi s sostanovalci, "ker si sami ne morejo privoščiti stanovanja in ker je to del študentskega življenja".

Pravi, da bi se, če bi študij potekal od doma, vrnila domov. "Seveda, saj najemnina predstavlja velik del moje mesečne porabe," pravi. A tudi njej ljubljansko stanovanje predstavlja bolj samostojno in delavno okolje. "Zagotovo bi raje študirala na faksu. Gre se za celotno izkušnjo. Od tega, da se moraš zjutraj dejansko preobleči iz pižame, do kave s sošolci med premori med predavanji. Poleg tega rada uporabljam knjižnico na faksu in spoznavam nove ljudi, tudi nove profesorje, v živo," pravi.