Letošnja neurja, ki so po nedokončanih ocenah poškodovala 12.467 hektarjev kmetijskih površin, so sicer največ škode povzročila na območju Maribora (poškodovanih 5800 hektarjev) ter na Dolenjskem, v Posavju in Beli Krajini (slabih 4200 hektarjev), na območju Ptuja je bilo poškodovanih okoli 1300 hektarjev površin, v okolici Celja oz. na Kozjanskem okoli 600 hektarjev. Na Gorenjskem je bilo poškodovanih 260 hektarjev, v Pomurju pa 29, so sporočili z Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS).
Med kulturami so neurja bila poleg žit in koruze največ škode povzročila še na vinogradih in intenzivnih sadovnjakih ter travnikih in pašnikih.
Poškodovanost rastlin je po besedah direktorja KGZS Mirana Nagliča zelo različna - velika je predvsem v osi neurja, medtem ko je zunaj te osi manjša, ponekod je med uničenim in povsem nepoškodovanim pridelkom lahko le dobrih deset metrov razlike. Na koruzi, krmnih rastlinah, vinogradih in vrtninah se denimo poškodovanost giblje med 20 do 100 odstotkov, žita so bila poškodovana do 80, sadovnjaki pa od 20 do 90 odstotkov.
Zbornica zagovarja nastavitev mrež
Kmetijske svetovalne službe so kmetom po besedah Nagliča takoj po neurjih predlagale ukrepe, s katerimi se je na nekaterih kulturah dalo omiliti nastalo škodo. Za dolgoročne rešitve, ki naj bi v čim večji meri kmetijsko pridelavo naredile manj odvisno od naravnih nesreč, pa pri trajnih nasadih spodbujajo vzpostavitev zaščitnih mrež. Ker to spremljajo večji stroški, v zbornici menijo, da bi morala za te ukrepe več prispevati država, tako da bi državna sredstva usmerili v preventivne ukrepe.
Po drugi strani je rešitev zavarovanje, pri čemer v zbornici predlagajo, da bi se že za prihodnje leto vzpostavil sistem vzajemnega zavarovanja in t.i. rizičnega sklada. Na ta način bi po Nagličevih besedah združili sredstva zavarovancev in države ter dobili večji obseg sredstev, ki bi jih lahko uporabili v primeru škodnih dogodkov. Država naj bi kmetom v tem primeru subvencionirala polovico zavarovalne premije. Rizični sklad pa naj bi bil namenjen za pokrivanje škod, ki jih zavarovalnice ne pokrijejo, kot je suša in podobno. Do teh sredstev bi bili upravičeni le kmetje, ki so svoje pridelke zavarovali.
