Najhujše zime 20. stoletja

V zadnjih letih veliko govorimo, da zime niso več takšne, kot so bile nekoč. Kljub temu so bile tudi v preteklosti mile zime z malo snega, a že naslednja zima nam je prinesla veliko snega in hud mraz, ki je v zadnjih letih bolj redkost. 

S hudim mrazom je postregla zima 1928/29, ki kljub razmeroma toplemu decembru velja za najbolj mrzlo zimo 20. stoletja. Mraz je pritisnil takoj po novem letu in se razširil nad vso Evropo. Temperature so se v januarju in februarju pogosto spuščale 20 in več stopinj pod ničlo. Kot lahko beremo v kronikah, so takrat zaradi hudega mraza in pomanjkanja hrane volkovi zahajali v vasi in napadali živino. Zamrznile so številne reke in jezera, led je v večjem obsegu prekril celo Tržaški zaliv.

Pri nas je najhujši mraz pritisnil 3. februarja, ko so po podatkih Agencije za okolje v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem izmerili –33,1, v Babnem Polju pa neuradno kar –39,6 stopinje Celzija. Celo ob morju so se temperature spustile do –14 stopinj Celzija. 

Za zadnja leta nepredstavljiv mraz je vztrajal ves februar. Po podatkih Arsa je bilo izjemno mrzlo tudi 13. februarja, ko so v Kočevski Reki ob dveh popoldne izmerili –20 stopinj Celzija, na Bledu je termometer pokazal –16,6 stopinje Celzija, v Kamniku –16,5, v Novem mestu –15,8 in v Slovenj Gradcu –15 stopinj Celzija.

V arhivu Arsa lahko najdemo še več zanimivih dogodkov, ki so zaznamovali zime v preteklosti. Prva polovica 1951/52, ki je večjemu delu Slovenije prinesla najdebelejšo snežno odejo v zgodovini meritev, je bila s snegom podobno skromna kot letos. Vremenski preobrat se je v tej zimi zgodil 17. januarja, ko je po nižinah zapadlo od pet do 30 centimetrov snega. Sneženje sicer ni bilo posebej izdatno, je bilo pa uvod v izredne snežne razmere naslednjih tednov. V Sredozemlju so začeli nastajati cikloni, ki so večji del Slovenije na debelo zasipali s snegom. V Ljubljani so sredi februarja izmerili kar 146 centimetrov debelo snežno odejo. Še več snega je bilo na severozahodu, na Bledu 180, na Bohinjskem 263, pri izviru Soče pa celo 295 centimetrov snega.

Zelo dolga in ostra je bila zima 1962/63, ko je sneg tudi nižje ležeče kraje neprekinjeno prekrival kar tri mesece in pol. V Murski Soboti se je temperatura spustila do –31 stopinj Celzija. Zadnja prava in dolga zima, ki je postregla tako z obilico snega kot tudi s hudim mrazom, je bila leta 1986/87. V Murski Soboti se je ohladilo do –29 stopinj Celzija, v Ljubljani pa so izmerili 89 centimetrov snega.

Zime postajajo vse bolj mile

Na meteorološki postaji Ljubljana, ki že 75 let deluje na isti lokaciji, po letu 1990 vsako zimo povprečno beležijo le dva dneva s temperaturo pod –10 stopinj Celzija, to je kar štirikrat manj kot med letoma 1948 in 1990. Največ tako mrzlih dni, kar 34, so našteli leta 1963. Sledita leti 1956 in 1985 z 22 mrzlimi dnevi. Za primerjavo, po letu 2010 se je temperatura v prestolnici skupaj le 13-krat spustila pod –10 stopinj, nazadnje pred skoraj petimi leti. Najbolj mrzel dan v tej zimi je bil petek, ko so izmerili –7,3 stopinje Celzija. 

Razlogov za tako drastično zmanjšanje števila mrzlih dni je več. Poleg širjenja mesta, ki s stavbami ter tlakovanimi in asfaltiranimi površinami predstavlja toplotni otok, je še pomembnejši razlog ta, da zaradi podnebnih sprememb v zadnjih desetletjih v povprečju zapade vse manj snega. Snežna odeja namreč ob jasnih nočeh brez vetra prevzame vlogo izolatorja, ki preprečuje, da bi toplota iz tal uhajala v ozračje, s čimer so lahko temperature v krajih s snežno odejo tudi za 10 stopinj nižje kot v krajih brez nje. 

Snežna odeja je torej eden najbolj opaznih kazalnikov podnebnih sprememb. Kot kažejo dolgoletne meritve Agencije za okolje, se je povprečna temperatura zraka v Sloveniji od sredine prejšnjega stoletja dvignila za okoli dve stopinji Celzija in ravno to je glavni vzrok, da po nižinah namesto snega vse pogosteje dobimo le dež ali pa mešanico dežja in snega, ki seveda ne pričara prave zimske idile. Če pa že zapade večja količina snega, se ta zaradi pogostejših odjug običajno tudi hitreje stali.

V Ljubljani je v letošnji zimi do sedaj zapadlo 26 centimetrov snega, v zadnjih petih letih pa skupno 173 centimetrov ali v povprečju 35 centimetrov na sezono, kar je skoraj štirikrat manj od običajne zime v 60. letih prejšnjega stoletja, ko je v povprečju zapadlo 123 centimetrov snega. V najbolj sneženih zimah so celo ob morju dobili več snega, kot so ga letos v naši prestolnici. Najdebelejša snežna odeja je našo obalo prekrila sredi januarja 1985, ko so v Strunjanu izmerili 25 centimetrov snega, skupno pa ga je v tisti zimi zapadlo 42 centimetrov.

Kot kažejo dolgoletne meritve Agencije za okolje, se količina zapadlega snega na vsakih 10 let zmanjša za okoli 10 odstotkov, sneg pa v povprečju vsako novo desetletje prekriva tla od dva do štiri dni manj kot v desetletju pred tem. Seveda to še ne pomeni, da ne bomo imeli v prihodnosti še kakšne s snegom radodarne zime, a kljub temu je trend jasen. Zaradi dviga temperatur in spremenjenih vremenskih vzorcev je mrzlih in sneženih zim vse manj. 

Po enem izmed scenarijev bomo imeli ob koncu stoletja po nižinah še za polovico manj dni s snežno odejo, kot znaša povprečje zadnjih 20 let, medtem ko se bo v visokogorju snežna odeja zaradi obilnejših zimskih padavin verjetno najprej povečala, proti koncu stoletja pa zmanjšala.