Svet

Najlažje bi jih bilo zapreti v kletko

Celje, 16. 04. 2024 13.45 | Posodobljeno pred 13 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
Sara Volčič
Komentarji
0

Najlažje bi bilo ljudi, ki so prišli navzkriž z zakonom, zapreti v kletko, jim tja dostavljati hrano in čakati, da zaporna kazen mine. To bi od zaposlenih terjalo veliko manj dela, skrbi in kreativnosti, kot jih potrebujejo zdaj ob naporih, da tisti, ki v zapor pridejo, zavode zapustijo drugačni. Naš zaporniški sistem se trudi zaprte osebe spremeniti, izboljšati, jih resocializirati, ne pa le kaznovati.

Ob siceršnji prezasedenosti vseh slovenskih zaporov, ki se polnijo zlasti na račun pripornikov zaradi kaznivega dejanja tihotapljenja ljudi čez državno mejo, je že prava umetnost početi to, kar uspeva Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje. Ob tem, da so te dni kar 180-odstotno zasedeni in da nič ne kaže, da bo v kratkem bolje. A to zanje ni izgovor, da programov, s katerimi se že tri leta vključujejo v delo in aktivnosti zunaj zavoda, ne bi izvajali še naprej.   

Tako več obsojencev že tri leta sodeluje v urejanju celjskih zunanjih površin. "Povezujemo se z občino, pomagamo pri zasajevanju dreves, urejanju kolesarskih poti, danes je pa več obsojencev ob obrežju Savinje, čistijo posledice poplav," nam je povedal direktor zapora Tomaž Bračko. Ki vidi ravno v povezovanju z okoljem že med prestajanjem kazni mehak prehod iz zapora  na prostost. Ob takšnih delih družba lahko uvidi, da v zaporu niso samo slabi in za nobeno rabo, zaprti pa tudi uvidijo, da lahko počnejo kaj koristnega, ko bodo zunaj.

Direktor celjskega zapora Tomaž Bračko
Direktor celjskega zapora Tomaž Bračko FOTO: Sara Volčič

"Prestajanje kazni se je spremenilo, včasih je bilo vse zelo zaprto, danes pa se odpiramo v prostor, želimo biti del njega," nam je povedal Bračko. Ravno jutri bodo praznovali 60-letnico delovanja zapora, ki je imel pred tem pestro in tudi zelo temačno preteklost. Kljub temu so danes barve v zaporu veliko svetlejše, pa ne le zaradi dejavnosti v njem, pač pa tudi zaradi dela enega pripornika, saj je sam prepleskal skoraj ves zapor. "Tega si drugače ne bi mogli privoščiti, če bi morali za vse opravljeno delo koga najeti in plačati," pove s ponosom direktor zavoda, ki je ob našem obisku bil močno prezaseden.

Trije obsojenci, ki so opravili v zaporu Nacionalno poklicno kvalifikacijo za kuharja, zdaj že vsak dan hodijo delat v kuhinje zunaj zapora. Kot boste videli v novi kriminalni zgodbi v oddaji Svet na Kanalu A, hodi 25-letnik trikrat na teden še prostovoljno pomagat  Društvu paraplegikov Jugozahodne Štajerske. Pomoč pri atletiki  jim ogromno pomeni in bo morda katerega od njih vodila tudi do olimpijskih iger čez štiri leta. 

Celjski obsojenec pomaga paraplegikom.
Celjski obsojenec pomaga paraplegikom. FOTO: Sara Volčič

Skupina obsojencev pa je tačas čistila obrežje Savinje, kamor so zadnje poplave nametale ogromno smeti.  Obsojenci iz Celja so že velikokrat urejali mestne zelenice in zelo pomembno je, da so vključeni v delo za skupnost .

Obsojenci čistijo obrežje Savinje.
Obsojenci čistijo obrežje Savinje. FOTO: Sara Volčič

"Nekateri od njih nimajo nobenih delovnih navad, ko pridejo v zapor, doma so cele dneve poležavali. V našem zavodu se naučijo reda, tukaj jih učimo delati, pomagamo jim pri dokončanju šolanja, pri  pridobivanju poklicne izobrazbe," je povedala vodja Oddelka za vzgojo Mateja Savič.  

Za našo kamero sta spregovorila tudi dva mlajša moška, ki sta zaprta zaradi tatvin in preprodaje mamil. Kaj sta se ob delu za skupnist naučila? Kaj jima pomeni red, ki sta se ga naučila v zaporu? O tem pa v današnji oddaji Svet. 

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3