Ob siceršnji prezasedenosti vseh slovenskih zaporov, ki se polnijo zlasti na račun pripornikov zaradi kaznivega dejanja tihotapljenja ljudi čez državno mejo, je že prava umetnost početi to, kar uspeva Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje. Ob tem, da so te dni kar 180-odstotno zasedeni in da nič ne kaže, da bo v kratkem bolje. A to zanje ni izgovor, da programov, s katerimi se že tri leta vključujejo v delo in aktivnosti zunaj zavoda, ne bi izvajali še naprej.
Tako več obsojencev že tri leta sodeluje v urejanju celjskih zunanjih površin. "Povezujemo se z občino, pomagamo pri zasajevanju dreves, urejanju kolesarskih poti, danes je pa več obsojencev ob obrežju Savinje, čistijo posledice poplav," nam je povedal direktor zapora Tomaž Bračko. Ki vidi ravno v povezovanju z okoljem že med prestajanjem kazni mehak prehod iz zapora na prostost. Ob takšnih delih družba lahko uvidi, da v zaporu niso samo slabi in za nobeno rabo, zaprti pa tudi uvidijo, da lahko počnejo kaj koristnega, ko bodo zunaj.
"Prestajanje kazni se je spremenilo, včasih je bilo vse zelo zaprto, danes pa se odpiramo v prostor, želimo biti del njega," nam je povedal Bračko. Ravno jutri bodo praznovali 60-letnico delovanja zapora, ki je imel pred tem pestro in tudi zelo temačno preteklost. Kljub temu so danes barve v zaporu veliko svetlejše, pa ne le zaradi dejavnosti v njem, pač pa tudi zaradi dela enega pripornika, saj je sam prepleskal skoraj ves zapor. "Tega si drugače ne bi mogli privoščiti, če bi morali za vse opravljeno delo koga najeti in plačati," pove s ponosom direktor zavoda, ki je ob našem obisku bil močno prezaseden.
Trije obsojenci, ki so opravili v zaporu Nacionalno poklicno kvalifikacijo za kuharja, zdaj že vsak dan hodijo delat v kuhinje zunaj zapora. Kot boste videli v novi kriminalni zgodbi v oddaji Svet na Kanalu A, hodi 25-letnik trikrat na teden še prostovoljno pomagat Društvu paraplegikov Jugozahodne Štajerske. Pomoč pri atletiki jim ogromno pomeni in bo morda katerega od njih vodila tudi do olimpijskih iger čez štiri leta.
Skupina obsojencev pa je tačas čistila obrežje Savinje, kamor so zadnje poplave nametale ogromno smeti. Obsojenci iz Celja so že velikokrat urejali mestne zelenice in zelo pomembno je, da so vključeni v delo za skupnost .
"Nekateri od njih nimajo nobenih delovnih navad, ko pridejo v zapor, doma so cele dneve poležavali. V našem zavodu se naučijo reda, tukaj jih učimo delati, pomagamo jim pri dokončanju šolanja, pri pridobivanju poklicne izobrazbe," je povedala vodja Oddelka za vzgojo Mateja Savič.
Za našo kamero sta spregovorila tudi dva mlajša moška, ki sta zaprta zaradi tatvin in preprodaje mamil. Kaj sta se ob delu za skupnist naučila? Kaj jima pomeni red, ki sta se ga naučila v zaporu? O tem pa v današnji oddaji Svet.