Te dni so v Ljubljani svoje delovne izkušnje izmenjavali evropski železničarji. Operaterji si bodo prizadevali za skupen razvoj mednarodnega železniškega prometa. Prepričani so, da ima železniški promet prihodnost, predvsem tovorni. Na tem področju pa Slovenske železnice že zdaj kujejo največje dobičke.
"Konkurenca vedno prevzame tiste najbolj donosne posle, najbolj zanimive posle in zanje se bo seveda treba borit," je povedal Srečko Žerjav s Slovenskih železnic. V Evropi je najbolj dobičkonosen potniški promet, pri nas dobiček ustvarja predvsem tovorni. "Naš problem pa je tehnična opremljenost, lahko rečemo, da tri leta nismo kupili niti enega novega vagona, najmlajša lokomotiva ima že 24 let."
Sicer pa so Slovenske železnice v obdobju reorganizacije - preoblikovale se bodo v tri družbe za potniški in tovorni promet ter infrastrukturo. Del podjetja bodo lahko tudi privatizirali. To sta si uprava in vlada zagotovili in izborili na referendumu pred letom in pol.
"Komisija in skupnost ne zahtevata privatizacije železnic, torej lahko ostanejo javne tako kot zdaj. Pričakujemo pa, da bodo bolj učinkovite," je povedal Jean Arnold Vinois z Evropske komisije za transport.
Potniški in tovorni promet imata lahko veliko lastnikov. Infrastruktura pa ne. Pravo paniko pred privatizacijo železnic so povzročili Britanci. Ko so jih pred osmimi leti privatizirali, se je pojavilo kup privatnih ponudnikov in sledila je zmedena organizacija, še večjo nevarnost pa je povzročila privatizacija infrastrukture. Zdaj to popravljajo. Britanci so bili edini v Evropi s privatno infrastrukturo. "Infrastruktura je javno dobro, ki pripada vsem," pravi Vinois.
In država mora poskrbeti za njeno modernizacijo, tudi v Sloveniji. Pri tem si lahko pomaga z evropskim denarjem.
"Evropska unija si prizadeva poiskati koridorje, ki bi jih lahko sofinancirala. Še vedno pa je glavni problem poiskati denar za te projekte," je povedal Colin Hall iz Skupnosti evropskih železnic.
Zdaj ko imamo tudi na teh pomembnih koridorjih le en tir, se pač lahko zgodi to, kar se je nedavno. Na desetem koridorju blizu Radovljice so iztirili trije vagoni in železniški promet je bil oviran za 14 ur.
O posodobitvi Slovenskih železnic in načrtih je v studiu 24ur govoril tudi generalni direktor slovenskih železnic Blaž Miklavčič
Železnice so v procesu reorganizacije, sledila pa naj bi privatizacija. Kdaj se bo začela in kaj konkretno bo prinesla uporabnikom?
Mi smo v končni fazi statusnega preoblikovanja, v končni fazi finančne in kadrovske reorganizacije. Zakon sicer predvideva privatizacijo do 49 odstotkov tovornega in potniškega prometa, vendar glede n adogajanja na evropskem trgu sem prepričan, da je ta privazitacija oddaljena še kar nekaj let.
Pa imate morda že kakšne konkretne ponudbe? Ali kdo že kupuje?
Da bi jaz vedel, ne. Seveda smo mi dejansko mednarodni operater. Vpeti smo v vse mednarodne transportne tokove. Tudi imamo zelo močna zavezništva, posebej v evropski uniji. Seveda je protiutež privatizaciji naša aktivnost na mednarodnem trgu.
Kljub temu, da je privatizacija oddaljena še nekaj let, kaj boste storili, da ne bodo zasebniki pokupili najbolj dobičkonosnih delov podjetja, tisti pa, ki so breme železnic pa bodo postali breme davkoplačevalcev?
Tega se ni bati, konec koncev bo glede privatizacije to odločitev vlade kot našega ustanovitelja. Predvsem z mednarodnimi povezavami, z našo jasno strategijo, kaj hočemo doseči na domačem in mednarodnem trgu, kaj hočemo ponuditi potnikom, kupcem, tako da jaz te nevarnosti enostavno ne vidim.
Sloveniji prinaša dobiček samo tovorni promet, potniški pa prinaša izgubo, medtem ko je v Evropi nekoliko drugače. Kako to?
Mi smo malo netipična železnica. Tri četrtine transportnih prihodkov je iz tovornega prometa, četrtina iz potniškega. V drugih železniških upravah je ravno obratno. Naš tržni delež v tovornem prometu je zelo visok, čez 40-odstotni. Z aktivnostmi, ki se bližajo kupcem, so seveda tudi rezultati dobri.
Kako približati železnico potnikom?
Seveda smo tudi na tem področju aktivni. Predvsem skušamo ponuditi nove, celovite storitve za potnike. Mi smo si zastavili v strategiji, da smo ponudnik celovite storitve mobilnosti prebivalcev…
Kaj mislite s tem?
Od tega da zagotavljamo med tednom prihod in odhod na delo, v šolo, zagotavljamo veliko ponudbe čez vikende, od agencijskih vlakov, posebnih ponudb, zdaj začenjamo s kopalnimi vlaki, zdraviliškimi vlaki. Pokrivamo vse prireditve in na ta način se dejansko seveda tudi v prostem času po zgledu švicarskih železnic približujemo uporabnikom.
Skratka, računate na več potnikov?
Na vsak način.