SLOVENIJA
OGLAS

Kako preprečiti najpogostejše športne poškodbe?

Ljubljana, 24.01.2023, 0:15 | Posodobljeno pred 23 urami

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
AVTOR
Kaj naredijo ljudje za takojšnje boljše počutje, dobro delovanje srca, večjo predihanost pljuč in vzdrževanje pravilne mišične moči?

Medicofit

Preprosto, udeležijo se športa ali športne aktivnosti! Idealen izid vsake športne aktivnosti je odlično počutje brez nastanka športnih poškodb, vendar temu ni vedno tako.

Športni gibi zahtevajo specifične gibalne vzorce telesa (hitre obrate, doskoke, skoke), ki niso vsakdanji in lahko hitro povzročijo, da udeleženci padejo, izvajajo neustrezne gibe in se poškodujejo. Vzemimo za primer Košarko, ki zahteva izredno veliko hitrih sprememb smeri, skokov in doskokov, kar pa vodi v povečano možnost nastanka zvina gležnja in raztrganine sprednje križne vezi.

Možnost nastanka športnih poškodb je ogromna in odvisna od veliko dejavnikov tveganja, kot so telesna pripravljenost, intenzivnost treninga, zunanji dejavniki (obutev, vreme) in notranji dejavniki (stres, motivacija).

Ali ste vedeli, da obstaja način, kako uspešno preprečiti nastanek športnih poškodb?

Katere so najpogostejše športne poškodbe in kako se pred njimi zaščitite preberite v nadaljevanju

Kako delimo poškodbe?

Športne poškodbe delimo na akutne in kronične, ki nastanejo zaradi travmatskega udarca/padca, obremenilne preobremenitve (prevelika teža, ki so jo telesne strukture sposobne prenesti) in natezne preobremenitve (dolgotrajno in ponavljajoče nepravilno preobremenjevanje tkiva).

Večina ljudi je v svojem življenju že doživela padec na tla, kar se uvršča med akutno poškodbo. Med padcem ste si mogoče zvili gleženj, nategnili mišico in vas boli predel na katerega ste padli. Čez čas postane tkivo oteklo, pride do vnetja in bolečina se stopnjuje.

Dolgoročni učinki nepravilnega zdravljenja poškodb

Kaj se zgodi, ko se akutna poškodba ne pozdravi popolnoma in pravilno? Čez čas nastane kronična poškodba, ki onemogoča varno udeleževanje v športno aktivnost in podaljšuje čas rehabilitacije.

Kronična športna poškodba, kot je teniški komolec, nastane zaradi dolgotrajnega in nepravilnega preobremenjevanja telesnih struktur. Razlogov za to je lahko več: predolgo igranje, neustrezna velikost loparja, teža loparja in neprimerna igralna tehnika, kjer se izvajajo udarci s hrbtno stranjo roke, se napačno pozicionira stopalo, prepozno udari žogo in pri igranju z upognjenim komolcem.

Največja nevarnost nastanka kronične športne poškodbe je miselnost športnika, da nadaljuje s športno aktivnostjo kljub bolečini, ki jo občuti. 

Bolečina je signal telesa, ki nam sporoča, da ga moramo poslušati in takoj ukrepati!

Katere so najpogostejše športne poškodbe?

Športna poškodba je vsaka poškodba, ki nastane med izvajanjem športne aktivnosti. Najpogosteje prizadane mišično-skeletni sistem (mišice, ligamente, hrustanec in kosti).

Medicofit

Nategi

Nateg mišice je najpogostejša športna poškodba, saj so med športno aktivnostjo mišice in ligamenti glavni vir gibanja. Mišica se pri nategu prekomerno raztegne, pri hujši obliki raztega pa pride do raztrganine.

Mišice primikalke kolka (fleksorji kolka) se nahajajo na sprednjem delu stegna in so dovzetnejše za nastanek natega zaradi sedečega načina življenja (sedenje povzroči šibke primikalke kolka). Nateg nastane med hojo po stopnicah, hitrim tekom, tekom v hrib in nenadnim sunkovitim gibom.

Kako najlažje preprečiti nateg mišice? Pred vsako športno aktivnostjo se primerno ogrejte in raztegnite!

Zvini

Ligamenti povezujejo med seboj kosti in zvin za ligament je kakor nateg za mišico. Zvin ligamenta nastane zaradi prekomernega raztega, ki občasno vodi v rupturo/raztrganino.

Zvin gležnja je najpogostejša poškodba ligamenta pri športnikih, ki ob neustreznem zdravljenju in ponavljajočih zvinih povzroči dolgotrajno nestabilnost v gležnju.

Raztezanje pred športno aktivnostjo in ustrezen kineziološki program (način izvedbe in učenje tehnike treninga) preprečujeta nastanek zvina v gležnju.

Zlomi

Športniki, ki igrajo kontaktne športe, kot so nogomet, košarka, rokomet so dovzetnejši za nastanek zlomov kosti. Sama poškodba je boleča, v določenih primerih je nujen operativni poseg in zdravljenje traja več mesecev.

Neustrezno pozdravljen nateg mišice ali zvin ligamenta hitreje povzročita nastanek zloma kosti.

Možnost nastanka zloma se prepreči z ustrezno športno opremo, raztezanjem pred aktivnostjo in preventivno vadbo za krepitev celega telesa.

Najpogostejše športne poškodbe zgornjega uda

Rotatorna manšeta je izraz za skupino mišic, ki zagotavljajo dinamično stabilnost in gibljivost v ramenskem sklepu.

Raztrganina rotatorne manšete

Tu gre za najpogostejša poškodba med plavalci, tenisači in rokometaši, ki občutijo manjšo gibljivosti zaradi otekline v sklepu in bolečino med izvajanjem gibov (dvignjena roka).

Za preprečitev nastanka raztrganine rotatorne manšete se priporoča izvajanje preventivnega kineziološkega programa, kamor je vključena vadba za izvajanje retrakcije lopatice, raztezne vaje prsnih mišic in ramenskega sklepa ter splošno krepitev mišic rotatorne manšete.

Medicofit

Teniški komolec

Teniški komolec je preobremenitvena kronična poškodba, ki nastane zaradi dolgotrajnega preobremenjevanja tetive mišic odmikalk zapestja (ekstenzorji zapestja).

Naj vas ime ne zavede, poškodba ne nastane zgolj pri tenisačih ampak so dovzetnejši za njegov nastanek tudi plavalci, golfisti in igralci badmintona.

Za preprečitev nastanka teniškega komolca je priporočeno izvajanje pravilne tehnike igranja, povečano število odmorov in ustrezne raztezne vaje pred začetkom aktivnosti.

Najpogostejše športne poškodbe spodnjega uda

ACL - pretrgana sprednja križna vez

Kolenski sklep je kompleksen sklep, ki prenaša težo celotnega telesa. Najpogostejša poškodba v kolenskem sklepu je pretrganje sprednje križne vezi (ACL – vez, ki zagotavlja največjo stabilnost v kolenu).

Sunkoviti gibi na mestu in prehitro ustavljanje povzročajo dodatne obremenitve, ki povzročijo poškodbo na vezi/ligamentu.

Pretrganje sprednje križne vezi zahteva operativni poseg, kjer je ključnega pomena športni fizioterapevt v predoperativni in postoperativni fazi zdravljenja. Fizioterapija sprednje križne vezi po operativnem posegu traja več mesecev.

Priporočila za preprečitev nastanka poškodbe sprednje križne vezi so vzdrževanje pravilnega sorazmerja med močjo in fleksibilnostjo mišic kolenskega sklepa, vzpostavitev pravilnega mišičnega sorazmerja fleksorjev in ekstenzorjev v kolenu (primikalk in odmikalk kolena) ter pravilno izvajanje športnih tehnik.

Plantarni fasciitis

Plantarni fasciitis je vnetje plantarne fascije, ki se nahaja na dnu podplata. Vnetje povzroči ostro bolečino ob hoji, hoji po stopnicah in športnih obremenitvah.

Najpogosteje se vnetje razvije pri tekačih, nogometaših in košarkarjih zaradi izvajanja gibov, kot so skoki in doskoki.

Pravilne raztezne vaje in večkratni počitek med športno aktivnostjo zmanjšuje verjetnost nastanka plantarnega fasciitisa.

Kako pozdraviti športno poškodbo?

Skrivnost vsakega vrhunskega športnika se skriva v strokovnosti, dovršenosti in zmogljivosti njegovega športnega fizioterapevta. 

Fizioterapevtska faza

Akutna fizioterapevtska obravnava nastopi takoj po poškodbi in je ključnega pomena pri zmanjševanju bolečine, vnetja in otekline. Uporablja se manualno terapijo (masažo), krioterapijo (terapevtska uporaba ledu) in instrumentalne naprave.

- PERISO tehnologija je najsodobnejša terapija, ki spodbuja globinsko celjenje tkiva in nima stranskih učinkov.

- TECAR terapija s svojimi učinki spodbuja globinsko samo celjenje tkiva in posledično zmanjšuje bolečino in vnetje.

- LASER terapija preko visoko energijskega laserskega žarka uspešno spodbuja hitrejše celjenje ran, brazgotin in obolelega tkiva.

- Elektroterapija HiTOP spodbuja zmanjšan občutek bolečine na obolelem predelu.

Cilj akutne fizioterapevtske faze je zmanjšati simptome nastale poškodbe, ohranjati obseg gibljivosti v sklepu in preprečiti zmanjšanje mišične mase z izvajanjem izometričnim vaj.

Medicofit

Naslednja faza zdravljenja zajema specialno fizioterapevtsko vadbo, ki se osredotoča na povečanju obsega sklepne gibljivosti, pridobivanju mišične moči in vzdržljivosti ter izboljšanju ravnotežja.

Pripravi se individualiziran fizioterapevtski program, ustvarjen po meri vsakega športnika in zahtevami njegovega športa.

Kineziološka faza

Ključnega pomena je sodelovanje športnih fizioterapevtov in kineziologov, kar zahteva zadnja faza rehabilitacije. Progresivna kineziološka vadba usmerjena v pravilno vzpostavitev mišičnega razmerja, obremenilne kapacitete hrbtenice, biomehanike telesne drže in funkcionalnih vzorcev gibanja ter stabilnosti.

Zaključna faza rehabilitacije zajema krepitev mišičnega spomina športno specifičnih gibanj (individualiziran trening za zahteve vsakega športa), splošno krepitev in vzdržljivost telesa, izvajanje proprioceptivne in pliometrične vadbe ter kondicijska priprava na šport.

Pred varno in hitro vrnitvijo v športno aktivnost se opravijo specialni kineziološki testi, ki potrdijo športnikovo pripravljenost na polno in normalno obremenjevanje telesnih struktur.

Fizioterapevt svetuje - kako preprečiti športno poškodbo?

Najpomembnejši del športne fizioterapije je preventiva pred nastankom poškodb.

Diagnostični pregled omoči vpogled v delovanje posameznikovega telesa, mišična nesorazmerja, vzorce gibanja in biomehaniko telesne drže.

Medicofit

Na podlagi pregleda pridobi športni fizioterapevt poglobljeno znanje o šibkih točkah športnikovega telesa, ki vodijo v nastanek športne poškodbe.

Športni fizioterapevt se priporoča tako vrhunskim kot rekreativnim športnikom, ki želijo na dolgi rok ohraniti popolno telesno gibljivost in zdravo telo.

VAŠA POT DO NOVEGA ŽIVLJENJA.

Viri

1. Ahmad, Z., Siddiqui, N., Malik, S. S., Abdus - Samee, M., Tytherleigh - Strong, G., Rushton, N. (2013). Lateral epicondylitis: a review of pathology and management. Bone Joint J, 95(9): 1158–64.

2. Goff, J. D., & Crawford, R. (2011). Diagnosis and treatment of plantar fasciitis. American family physician84(6), 676–682.

3. Jenkins, S. M., Guzman, A., Gardner, B. B., Bryant, S. A., Del Sol, S. R., McGahan, P., & Chen, J. (2022). Rehabilitation After Anterior Cruciate Ligament Injury: Review of Current Literature and Recommendations. Current reviews in musculoskeletal medicine15(3), 170–179. https://doi.org/10.1007/s12178-022-09752-9

4. Longo, U. G., Risi Ambrogioni, L., Berton, A., Candela, V., Carnevale, A., Schena, E., Gugliemelli, E., & Denaro, V. (2020). Physical therapy and precision rehabilitation in shoulder rotator cuff disease. International orthopaedics44(5), 893–903. https://doi.org/10.1007/s00264-020-04511-2

5. Maffulli, N., Longo, U. G., Gougoulias, N., Caine, D., & Denaro, V. (2011). Sport injuries: a review of outcomes. British medical bulletin97, 47–80. https://doi.org/10.1093/bmb/ldq026


Naročnik oglasa je Medicofit.

Namizna aplikacija Internet Explorer odhaja v pokoj

Zagotovite si nemoten vstop v svet aktualnih novic in jo nadomestite z najnovejšo verzijo Chromea, Firefoxa, Safarija ali Microsoft Edgea.