Najslabša ocena šolstvu

Fundacija Umanotera je v okviru projekta Ogledalo vladi od maja do decembra 2006 spremljala vključevanje civilne družbe v postopke priprave vladnih gradiv. „Enotne prakse po vladnih resorjih ni, saj so rezultati zelo različni,“ je izsledke analize predstavil Matej Verbajs iz Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij. Pripravljavci zakonov javnost redko vključujejo v postopke priprave gradiv, tako da imamo na tem področju v Sloveniji zelo nizko raven demokratičnih procesov, ugotavlja raziskava.

Raziskava je zajela 45 vladnih predpisov in zakonov, med katerimi so tako primeri dobre kot slabe prakse. Med uspešnimi primeri vključevanja javnosti v pripravo aktov je Verbajs navedel operativni program zmanjšanja toplogrednih plinov, akcijski program za invalide, zakon o varstvu kulturne dediščine, zakon o lovstvu in divjadi ter zakon o pokrajinah.

Najslabše ministrstvo za šolstvo

Po izbranih kazalcih sta se najbolje odrezala ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstvo za kulturo, ki sta si prislužila oceno "prav dobro". Ker so bila merila za ocenjevanje znižana, pa je zaskrbljujoče, da sta si kar dva državna organa prislužila oceno "nezadostno", in sicer ministrstvo za šolstvo in šport ter služba vlade za razvoj.

Ker je vlada lani spomladi s spremembo svojega poslovnika sprejela zaveze za aktivno vključevanje javnosti v postopke priprave svojih gradiv, je bil namen projekta ugotoviti, kakšne so dejanske razmere.

V negativnem smislu pa izstopajo ustavni zakon o izbrisanih, zakon o izvrševanju proračunov, zakon o javnih podjetjih, zakon o pravicah pacientov in zakon o zdravilstvu. „Nekateri od teh aktov so bili za javnost praktično zaprti,“ opozarja Verbajs.

V Virantovem ministrstvu se z izsledki ne strinjajo

Z izsledki analize se po drugi strani ne strinja državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Roman Rep, ki pravi, da se je vlada kot prva doslej „resno zavezala, da k pripravi aktov povabi tudi zainteresirano javnost“. Tako naj bi se spremembo vladnega poslovnika prvič zgodilo, da so bila postavljena pravila za vključevanje zainteresirane javnosti.

Umanoterin projekt po Repovih besedah ne odraža dejanskega stanja, saj naj bi bilo vanj vključenih premalo dokumentov. Na ministrstvu za javno upravo so tako v okviru projekta za odpravo administrativnih ovir in sodelovanja z zainteresirano javnostjo pregledali 1600 dokumentov. „Od tega je bilo 30 odstotkov zavrnjenih, ker resorji pri njihovi pripravi niso sodelovali z zainteresirano javnostjo,“ trdi Rep.

Priporočila za izboljšanje prakse

„V okviru projekta smo pripravili tudi priporočila vladi za izboljšanje sedanje prakse,“ je pojasnila direktorica fundacije Umanotera Vida Ogorelec Wagner. Vladi priporočajo usposabljanje uradnikov za načrtovanje postopkov sodelovanja javnosti, pripravo navodil za vodenje teh postopkov, vsebinske objave pozivov k sodelovanju javnosti na osrednjem portalu vlade ter pripravo metodologije za spremljanje in vrednotenje izvajanja aktov.

Na ministrstvu za javno upravo po Repovih zagotovilih pripravljajo nadgradnjo državnega portala, ki bi bil pod imenom e-demokracija namenjen javnim razpisom o predlaganih predpisih.