'Najsvetlejše prizore slovenske zgodovine zaznamuje enotnost'

Dražgoška bitka, ki se je odvijala med 9. in 11. januarjem 1942 in v kateri se je Cankarjev bataljon spopadel z Nemci, je bila ena večjih bitk med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Prvi velik upor na naših tleh skupaj z borbo v Rovtu nad Selško dolino in množično decembrsko poljansko vstajo predstavlja pomembno trilogijo bojev, saj je omajala mit o nepremagljivosti nemške vojske, poudarjajo organizatorji že 69. spominske slovesnosti v Dražgošah.

Partizani so se po bitki in ob izgubi devetih tovarišev umaknili na Jelovico, Nemci pa so v odgovor pobili 41 domačinov, požgali vas ter jo v januarju in februarju 1942 popolnoma porušili. Osrednja spominska slovesnost bo kot vsako leto ob spomeniku v Dražgošah, kjer so v kostnici posmrtni ostanki pobitih partizanov in domačinov.

Tudi letos ao različna planinska društva v sodelovanju z veteranskimi organizacijami pripravljajo vrsto krajših in daljših pohodov z več izhodišč. Udeleženci najdaljših pohodov, in sicer 47. pohoda Po poti Cankarjevega bataljona v Dražgoše ter 27. pohoda Železniki-Ratitovec-Jelovica-Dražgoše so se na pot odpravili že ponoči. Organiziran bo tudi pohod z najdaljšo tradicijo, to je 49. pohod iz bohinjske soteske prek Rovtarice v Dražgoše.

Osrednje spominske prireditve se je udeležil tudi Robert Golob, ki je bil na dogodku slavnostni govornik, ob tej priložnosti pa je položil tudi venec. V govoru je predsednik poudaril pomen zgodovinske enotnosti slovenskega naroda v boju za svobodo ter opozoril, da so bile prav povezanost, solidarnost in pogum temelj najtežjih, a tudi najsvetlejših trenutkov slovenske zgodovine.

Spomnil je na dražgoško bitko kot simbol neuklonljivosti in zavrnil poskuse potvarjanja zgodovine ter umetnega poglabljanja delitev v sodobni družbi. V govoru je opozoril tudi na sodobne izzive, porast skrajnih gibanj in odgovornost današnje generacije, da zaščiti temeljne vrednote demokracije, pravne in socialne države.

"Le skupaj složni, z roko v roki, lahko poskrbimo za to, da bo Slovenija ostala pokončna, razvita in ponosna država, v kateri živijo svobodni ljudje," je zaključil premier.

Zbrane je nagovoril tudi predsednik organizacijskega komiteja za prireditve Po stezah partizanske Jelovice, upokojeni generalmajor Ladislav Lipič. Vesel je, da v Dražgoše pridejo ljudje različnih generacij, kar vidi kot primer medgeneracijskega sožitja in strpnosti. "Le takšna skupnost omogoča prenos pozitivnih vrednot in zgodovinskih dejstev na mlajše rodove," je dejal.

Izpostavil je pomembno vlogo Dražgoš, saj da je bila na tem mestu izbojevana največja moralna zmaga, zmaga nad vdanostjo v usodo, zmaga zaupanja vase in zmaga odgovornosti za prihodnost lastnega naroda. "Le na tej in takšnih zmagah, vključno z našo osamosvojitveno vojno leta 1991, se lahko ponovno gradi visoka stopnja naše skupne samozavesti, ponosa in enotnosti," je prepričan Lipič.

Dražgoše je ob obletnici znamenite bitke tudi letos obiskala množica ljudi, večinoma zaradi ohranjanja spomina in tradicije. Po ocenah organizatorjev se jih je na slovesnosti zbralo okoli 3000. Številni so se v vas na pobočjih Jelovice kljub zahtevnim zimskim razmeram tudi tokrat podali peš. Planinska društva so v sodelovanju z veteranskimi organizacijami pripravila osem pohodov, ki se jih je udeležilo okoli 600 pohodnikov.

69. spominske slovesnosti, katere geslo je bilo S strahom in pogumom v boj za svobodo, se je udeležila vrsta ministrov in drugih vidnih politikov. Med zbranimi je bil tako kot vsako leto tudi prvi slovenski predsednik Milan Kučan.

Premier Golob je h kostnici spomenika v Dražgošah položil venec. Padlim devetim partizanom in 41 domačinom so se poklonile tudi delegacije borčevskih združenj, nekaterih občin in političnih strank. 

Med številnimi ministri sta v Dražgoše prišla tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko ter minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Sokoordinatorica Levice in predsednik SD sta izpostavila pomen ohranjanja spomina na dogodke iz časa NOB. "Naša stranka in posamezniki že vrsto let hodimo na partizanske proslave po celi Sloveniji. Mislim, da je nujno ohranjati spomin na najbolj veličastne dneve naše zgodovine," je dejal Han. Po njegovim mnenju v ozadju njegovega obiska Dražgoš ni nikakršne politike.

Vrečkova je opozorila na porast avtokratskih režimov, na pojav samodržcev, ki želijo bipolarno voditi svet, na imperialistične težnje z vzhoda in zahoda, na pomanjkanje sočutja in razuma ter na genocid. Dražgoše nas po njenih besedah opominjajo na pogum ljudi, ki so preobrnili tok zgodovine in nas opogumljajo za naprej.

Han in Vrečkova sta na kratko odgovorila tudi na novinarska vprašanja, kaj pričakujeta od srečanja strank, ki ga bo v torek gostil premier. "Treba se je pogovarjati in dogovarjati. Treba je narediti dober rezultat, da bomo lahko na koncu 23. marca razmišljali o tem, da bomo sestavili levosredinsko vlado," je dejal Han. Vrečkova pa je povedala, da so zaveze koalicijske Levice jasne. Na sestanku pa pričakuje, da se bodo tudi druge stranke opredelile, kako se vidijo po volitvah.