Največ državljanov BiH

Lani se je v Slovenijo priselilo 30.693 prebivalcev, od tega 28.062 tujcev in 2631 državljanov Slovenije. V tujino pa se je lani odselilo 12.109 prebivalcev. Selitveni prirast je tako znašal 18.584 prebivalcev oz. 9,2 osebe na 1000 prebivalcev, navaja Statistični urad RS (Surs).

V Sloveniji je selitveni prirast v obdobju 1999–2004 letno v povprečju znašal okoli 1,3 osebe na 1000 prebivalcev. Po vstopu Slovenije v EU so se njegove vrednosti v prvih dveh letih v primerjavi z leti pred tem povečale za več kot dvakrat, v zadnjih dveh letih pa za več kot šestkrat.

Sicer je bil selitveni prirast od leta 2000 pozitiven le zaradi priselitev tujcev. Selitveni prirast državljanov Slovenije pa je bil vse to obdobje negativen. Lanski selitveni prirast je bil pozitiven izključno kot posledica selitev tujcev – znašal je 20.719 tujcev; od tega 90 odstotkov državljanov držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije. Neto selitveni prirast je bil največji med državljani Bosne in Hercegovine (10.000 oseb).

Deveto leto zapored se je iz Slovenije odselilo več njenih državljanov, kot se jih je v Slovenijo priselilo. Lani smo imeli v Sloveniji najbolj negativen selitveni prirast slovenskih državljanov v zadnjih devetih letih – znašal je 2135 državljanov Slovenije. Od leta 2000 so najštevilnejši selitveni tokovi državljanov Slovenije v Nemčijo.

Število v Slovenijo priseljenih tujcev po letu 2004 letno močno narašča. Lani se je v našo državo priselilo 30.693 prebivalcev, od tega 28.062 tujcev in 2631 državljanov Slovenije. Število iz tujine priseljenih državljanov Slovenije je vsa leta bolj ali manj stalno, medtem ko število v Slovenijo priseljenih tujcev po letu 2004 letno močno narašča.

Če bi upoštevali definicijo prebivalstva, veljavno do leta 2008, bi število priseljenih v Slovenijo v letu 2008 znašalo 45.387 prebivalcev. Glavni razlog za razliko med številom selitvenih tokov s tujino, pripravljen po novi in prejšnji definiciji prebivalstva, je v tem, da kratkotrajni selivci, ki so bili po stari definiciji vključeni med selivce, v podatkih o selitvah skladno z novo definicijo niso prikazani.

Na Sursu opažajo, da se število v Slovenijo priseljenih državljanov BiH od leta 2000 povečuje. Tudi v letu 2008 je bilo med k nam priseljenimi tujimi državljani največ državljanov Bosne in Hercegovine, in sicer 13.000 oz. 46 odstotkov med vsemi k nam priseljenimi tujci.

Med tujci, ki so se k nam priselili lani, je bilo nekaj čez 2000 državljanov drugih držav članic EU; najštevilnejši med temi so bili državljani novih držav članic. Leta 2005 in 2006 so bili med temi osebami najštevilnejši državljani Slovaške, leta 2007 in 2008 pa državljani Bolgarije. Lani je bil med k nam priseljenimi tujci, državljani drugih držav članic EU, vsak četrti državljan Bolgarije, sledili so državljani Italije (298) in Nemčije (250).

Od leta 1995 med k nam priseljenimi tujimi državljani občutno prevladujejo moški, medtem ko so v drugih državah EU porazdelitve priseljenih tujcev po spolu enakomernejše. Tudi lani je bilo med v Slovenijo priseljenimi tujimi državljani največ moških, in sicer 80 odstotkov vseh priseljenih tujcev. Povprečna starost priseljenega tujca v letu 2008 je bila nekaj manj kot 33 let.

V tujino se je v lani odselilo 12.109 prebivalcev Slovenije, od tega 7343 tujcev in 4776 slovenskih državljanov. Tujci se večinoma vračajo v svoje izvorne države (države na območju nekdanje Jugoslavije), državljani Slovenije pa se večinoma odseljujejo v druge države EU.

Za leto 2008 imamo prvič popolno sliko o letnih selitvah prebivalstva znotraj Slovenije. Tako je lani naselje prebivališča znotraj Slovenije spremenilo pet odstotkov prebivalstva. Državljani Slovenije so lani na območju države prijavili nekaj več kot 102.000 sprememb prebivališča. Ti so se v največjem številu odseljevali v drugo občino (takih notranjih selitev državljanov Slovenije je bilo 82 odstotkov), preostalo so bile selitve v drugo naselje v isti občini.

Tuji državljani v Sloveniji so v primerjavi z državljani Slovenije bolj mobilna skupina prebivalstva. Lani je zamenjalo naselje svojega prebivališča sedem odstotkov vseh tujcev v Sloveniji. Znotraj Slovenije se seli predvsem mlado prebivalstvo. Lani je bilo tako med notranjimi selivci 54 odstotkov oseb starih 15–34 let, še navaja Surs.