Izdatki za socialno zaščito so se v primerjavi z letom 2023 nominalno zvišali za 7,2 odstotka na 11,505 milijarde evrov, v deležu BDP pa so se zvišali s 16,8 na 17,1 odstotka BDP.
Približno 90 odstotkov teh izdatkov je bilo v obliki socialnih prejemkov in socialnih transferjev v naravi. Več kot polovico izdatkov za socialno zaščito je bilo namenjenih za področje starost (predvsem za starostne pokojnine); zrasli so za 9,4 odstotka na 6,916 milijarde evrov. Izdatki za bolezen in invalidnost so se povečali za 7,1 odstotka na 1,729 milijarde evrov; v teh izdatkih so zajete predvsem boleznine in invalidske pokojnine. Za področje družine in otroci so se izdatki zvišali za 4,0 odstotka na 1,205 milijarde evrov, za brezposelnost pa so narasli za 3,2 odstotka na 202 milijona evrov.
Izdatki za zdravstvo v primerjavi z letom 2023 višji za 15 odstotkov
Za zdravstvo je bilo namenjenih 5,402 milijarde evrov. V primerjavi z letom 2023 so se izdatki nominalno zvišali za 15 odstotkov. Njihova rast je posledica spremenjenega načina financiranja zdravstva oz. ukinitve dodatnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka.
Izdatki so bili višji za vse vrste zdravstvenih storitev razen tistih za javno zdravstvo, kjer zaradi konca epidemije covida-19 izdatki še naprej upadajo (lani so za 42 milijonov evrov). Približno 36 odstotkov izdatkov za zdravstvo so zajemala sredstva za zaposlene, 30 odstotkov socialni transferji v naravi in 25 odstotkov vmesna potrošnja. Za bolnišnične storitve je bilo namenjenih 3,4 odstotka BDP, za zunajbolnišnične storitve 2,4 odstotka BDP ter za medicinske proizvode, pripomočke in opremo 1,5 odstotka BDP.
Izdatki za ekonomske dejavnosti so znašali 3,864 milijarde evrov, kar je 332 milijonov evrov oz. okoli osem odstotkov manj kot predlani, njihov delež v BDP je upadel s 6,6 na 5,7 odstotka. Izdatki za subvencije so se znižali za 41 odstotkov na 615 milijonov, potem ko so se v letu 2023 izvajali ukrepi, povezani z blaženjem energetske krize.
Povečanje izdatkov za bruto investicije v osnovna sredstva
Na drugi strani so se v primerjavi s predlani povečali izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva, in sicer za 96 milijonov evrov. Večina izdatkov, povezanih z ukrepi za odpravljanje posledic poplav iz leta 2023, je vključena v področje ekonomske dejavnosti.
Za preostale namene je bilo namenjeno skupno 15,7 odstotka BDP. Za izobraževanje je sektor država namenil 3,710 milijarde evrov, 6,5 odstotka več kot predlani in 5,5 odstotka BDP. Izdatki za javno upravo so znašali 3,116 milijarde evrov oz. 4,6 odstotka BDP; največ so obsegali izdatki za servisiranje javnega dolga (obresti), ki so se zvišali za 8,5 odstotka na 856 milijonov evrov. V področje javne uprave so zajeti tudi izdatki za vse temeljne raziskave, ki so lani predstavljali 0,6 odstotka BDP.
Za javni red in varnost je sektor država namenil 1,5 odstotka BDP, za rekreacijo, kulturo in religijo prav tako 1,5 odstotka BDP, za obrambo 1,4 odstotka BDP, za varstvo okolja 0,7 odstotka BDP ter za stanovanjske dejavnosti in prostorski razvoj 0,4 odstotka BDP, je objavil statistični urad.
Sektor država po pojasnilih ministrstva za finance zajema centralno državo (državni proračun, proračunski skladi in druge enote centralne ravni), lokalno državo (občinski proračuni in lokalni proračunski uporabniki) ter sklade socialne varnosti (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Kapitalska družba).
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.