Največ poškodb glave, a čelada (še) ni obvezna

Poletje je čas, ko številni svoje jeklene konjičke zamenjajo za bolj 'poletna' prevozna sredstva, med katerimi je v zadnjem času vse več električnih skirojev. Ti so vse bolj priljubljeni med različnimi generacijami. A kar je priljubljeno, ni nujno tudi varno.

Kolikokrat ste že opazili voznika električnega skiroja s čelado? Redki so, ki jo uporabljajo, čeprav je vožnja s skiroji, ki jih poganja motor, vse prej kot varna. Mateja Markl iz Agencije za varnost prometa (AVP) je za 24ur.com že pred časom pojasnila, da so električni skiroji zaradi majhne velikosti koles veliko bolj občutljivi na razne neravnine in ovire na vozni površini, zaradi česar vozniki pogosto padejo. Tudi zaviranje je veliko manj učinkovito, ob tem pa je skiro tudi zelo nestabilen.

Da nesreče z električnimi skiroji niso tako redke, priča tudi statistika, ki so nam jo posredovali iz ljubljanskega UKC. Samo letos, torej do 26. julija, so obravnavali kar 178 nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki skirojev, tako električnih kot 'navadnih'. Za primerjavo; lani so v vsem letu obravnavali 143 poškodovanih, leta 2017 pa 129. Letos je bilo največ poškodb glave, prsnega koša, zapestja in komolca ter kolena.

Hitrost električnih vozil lahko preseže tudi 30 km/h, zaradi majhne površine silhuete pa so vozniki skirojev slabše vidni in tudi slišni, saj so električni skiroji povsem tihi. Zato niso nevarni le sami sebi, ampak tudi okolici, saj jih pešci ne slišijo, ko vozijo za njimi oziroma jih zaradi svoje hitrosti prehitijo. V zakonu o pravilih cestnega prometa je uporaba posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor in ki presegajo hitrost gibanja pešcev, v cestnem prometu prepovedana, kršitelja pa lahko doleti globa 500 evrov.

Ker pa je omenjeni člen zakona neživljenjski, saj je električnih skirojev vedno več, so na infrastrukturnem ministrstvu pripravili dopolnitev omenjenega zakona, v kateri predlagajo, da se smejo omenjena prevozna sredstva uporabljati na površinah za pešce in kolesarskih površinah, vendar morajo vozniki hitrost vožnje prilagoditi površini, po kateri se gibajo. Kaj to pomeni? Vozniki električnih skirojev, ki vozijo na območju za pešce, morajo način in hitrost gibanja prilagoditi razmeram v prometu, hitrost pa ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se gibljejo pešci. "Kjer teh prometnih površin ni oziroma niso prevozne, smejo električna posebna prevozna sredstva uporabljati tudi desni rob smernega vozišča ceste v naselju, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje omejena na 50 km/h," je zapisano.

Je pa zapisano še, da morajo vozniki električnih skirojev imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti na sprednji strani prižgan žaromet za osvetljevanje ceste, ki oddaja belo svetlobo, na zadnji strani pa pozicijsko svetilko, ki oddaja rdečo svetlobo. Na zadnji strani električnega prevoznega sredstva morajo imeti nameščen rdeč odsevnik, na obeh straneh pa rumene ali oranžne bočne odsevnike.

"Predlog novele Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih v cestnem prometu je trenutno še v javni obravnavi, tako da se predlogi in pripombe še zbirajo. V tem času so seveda možne vpeljave takšnih in drugačnih predlaganih rešitev," so sporočili z infrastrukturnega ministrstva.

In kako je z uporabo čelade? AVP je maja letos infrastrukturnemu ministrstvu predlagala, da se odločba, ki narekuje, da je za vse kolesarje in potnike na kolesu in kolesu s pomožnim motorjem do 18. leta čelada obvezna, razširi tudi na vse voznike električnih skirojev.

Z ministrstva so sporočili, da je pri uporabi električnega skiroja v predlogu vključena tudi sprememba v zvezi z zaščitno čelado. "Odslej naj bi veljalo enako pravilo kot velja za kolesarje – torej da mora imeti uporabnik električnega posebnega prevoznega sredstva do dopolnjenega 18. leta starosti med vožnjo ustrezno pripeto zaščitno kolesarsko čelado. Predvidena globa za kršitev je 120 evrov," dodajajo.