Slovenske ceste med najnevarnejšimi

Avstrijski motoklub VCO je hrvaške ceste označil za najnevarnejše. Na njih namreč na milijon prebivalcev letno umre kar 150 ljudi. Najbolj nevarna cesta na Hrvaškem je podravska magistrala, za katero že leta govorijo, da jo bodo obnovili, a se to še ni zgodilo. Ocenjena je bila z eno oziroma največ z dvema od petih možnih zvezdic.

Sicer pa je glede smrtnih žrtev na drugem mestu Poljska, kjer je lani na milijon prebivalcev umrlo 143 udeležencev v prometu, tretja pa je Bolgarija s 139 žrtvami na milijon prebivalcev. Najbolj varne so nizozemske, švedske, britanske in švicarske ceste.

Slovenija v vrhu po številu poškodovanih

Po številu poškodovanih v prometnih nesrečah pa je na prvem mestu Slovenija (4.510 poškodb na milijon prebivalcev), sledijo še Avstrija (4.455 poškodb na milijon prebivalcev), Belgija (3.916 poškodb na milijon prebivalcev), Nemčija (3.791 na milijon prebivalcev) in Hrvaška (3.617 poškodb na milijon prebivalcev).

Najmanj poškodovanih je na Danskem, kjer je na milijon prebivalcev letno 757 poškodb. Dobro sta se odrezali tudi Bolgarija in Francija, kjer je nekaj več kot 1.000 poškodovanih udeležencev v prometu na milijon prebivalcev.

Regionalne ceste zanemarjene na račun avtocest

Za mnenje o slovenskih cestah smo povprašali tudi inštruktorja varne vožnje Andreja Brgleza. Ta je povedal, da so tudi slovenske ceste deloma že ocenjenene po programu EuroRAP, pri katerem je nekaj časa sodeloval tudi sam. Tako so ceste dobile analitične ocene (glede na število nesreč in drugih primerljivih podatkov), v prihodnje pa bodo ocene podane tudi na podlagi ocen dejanskega stanja na cestah. Karta tveganja za hitre ceste in avtoceste kaže, da so te v Sloveniji varne. Najnevarnejši odsek naj bi bil med Trebnjem in Novim mestom, kjer je bilo ocenjeno srednje tveganje. Kar nekaj glavnih cest pa ima oceno visokega tveganja. Tako oceno ima odsek Litij–Trbovlje–Laško, tudi odsek Novo mesto–Metlika, Idrija–Tolmin. Za nevarne veljajo tudi ceste Postojna–Ilirska Bistrica, Ribnica–Kočevje in Celje– Rogaška Slatina.

Po besedah Brgleza pa ima visoko oceno tveganja največ regionalnih cest. Te so bile po njegovih besedah zaradi drage gradnje avtocest močno zanemarjene. Tako je po raziskavi EuroRAP z oceno velikega tveganja ocenjeno veliko cest po vsej državi. Prav tako je veliko cest ocenjenih s srednje velikim tveganjem, precej redke pa so ceste, na katerih je tveganje nizko. Zanimiv je podatek, da ima kar 57,4 visoko oziroma srednje visoko oceno tveganja.

39,2 odstotka prevoženih kilometrov je bilo opravljenih na hitrih cestah in na avtocestah, 21,4 odstotka na glavnih cestah in največ, 39,4 odstotka, na regionalnih cestah.

Letos občutno manj smrti na slovenskih cestah

V Sloveniji je lani na cestah umrlo 171 ljudi, kar je za kar 20,1 odstotka manj kot leto poprej. Lažje se je poškodovalo 11.082 prometnih udeležencev, težje pa 1.032. Letos so slovenske ceste zahtevale 58 smrtnih žrtev, v istem obdobju preteklega leta pa 88 smrtnih žrtev.