Največ Slovencev ima rojstni dan 1. januarja

Na prvi dan novega leta praznuje rojstni dan največ Slovencev. 1. januarja 2007 je bilo po podatkih Statističnega urada RS takih kar 7811 prebivalcev. Obenem pa najmanj Slovencev slavi rojstni dan 31. decembra – lani jih je le 4533. Več rojstev je med tednom kot konec tedna. V zadnjih dveh letih se je konec tedna rodilo v povprečju 11 odstotkov otrok, na druge dneve v tednu pa 15,5 odstotka otrok. Največ Slovencev je rojenih v četrtek ali petek, najmanj pa v nedeljo.

Starši so otroke prijavljali, da so se rodili po novem letu

Na osnovi primerjave števil rojstev v zadnjem in v prvem dnevu leta lahko po domnevah statističnega urada predvidevamo, da so nekateri starši prijavili rojstvo otroka, ki je bil rojen v zadnjih dneh decembra, kot da bi bil rojen 1. januarja. To je veljalo, dokler je večina žensk rojevala doma in prijave rojstva ni opravila uradna ustanova, na primer porodnišnica. Največje razlike v številu rojstev so značilne predvsem do začetka petdesetih let. Tako je bilo na primer 31. decembra leta 1948 rojenih 26 otrok, dan pozneje, 1. januarja 1949, pa kar 138 otrok.

S tem, ko so starši prijavili otroka, da se je rodil 1. januarja, so ga "za eno leto pomladili". Otrok je tako šel pozneje v šolo, moški pa so šli leto pozneje služit vojaški rok. To je bilo značilno predvsem za dečke, zaradi želje staršev, da bi se prestavilo obvezno služenje vojaščine. Razmerje med novorojenimi dečki in deklicami je bilo sicer stabilno, saj se je na 100 deklic po drugi vojni v povprečju rodilo 107 dečkov.

Po podatkih iz leta 1950 pa naj bi se v mestnih naseljih v decembru rodilo več deklic kot dečkov, čeprav to ni bil naravni pojav; januarja je bilo več rojstev, s čimer se je njihovo število izravnalo, pojasnjujejo na statističnem uradu.

Po letu 1950 so ženske začele rojevati pretežno v porodnišnicah

V začetku petdesetih let so ženske začele rojevati v porodnišnicah. Še nekaj let po drugi svetovni vojni, leta 1952, je bilo doma rojenih 54 odstotkov otrok. Ker je zdravljenje postalo brezplačno, je v petnajstih letih delež otrok, rojenih doma, upadel na 10 odstotkov, leta 1975 pa na en odstotek, kar po podatkih statističnega urada velja še danes.

Do konca šestdesetih let je bilo število rojstev bolj ali manj enakomerno razporejeno med dneve v tednu. Po letu 1970 pa so prve razlike med števili rojstev ob koncih tednov v primerjavi z rojstvi med tednom. Po letu 1980 so te razlike še večje, še navajajo na statističnem uradu.