Na udaru učitelji, ki so poučevali 'druge' predmete

Po več kot dva meseca dolgem odmoru bo v prostorih več kot 450 osnovnih šol znova zapel šolski zvonec, hodnike pa napolnila razposajenost številnih otrok in mladostnikov. V novem šolskem letu bo šole obiskovalo kar 73.200 dijakov in 184.169 učencev, generacija prvošolcev bo letos številčno približno enaka kot v preteklem šolskem letu, prvič bo prestopilo pragove šol 21.874 otrok. Že drugo leto zapored se število prvošolčkov ne povečuje, še pred dvema letoma je bilo v razred vpisanih 22.152 otrok.

Število osnovnih šol ostaja nespremenjeno, po podatkih pristojnega ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pa bo začasno šolski zvonec umolknil v podružnični šoli Podpreska, ki deluje v okviru Osnovne šole dr. Antona Debeljaka Loški Potok. Predajanje znanja se bo nadaljevalo tudi v podružnični šoli Osilnica, ki jo bo obiskovalo pet učencev.

Nekatere šole uvajajo obvezno učenje prvega tujega jezika v prve razrede

Novo šolsko leto prinaša več sprememb, ki so nemalo prahu dvigovale še pred koncem lanskega šolskega leta. Po podatkih zavoda za šolstvo bo slaba tretjina (125 osnovnih šol) začela poskusno delno izvajati spremenjen razširjen program, ki bo največ sprememb prinesel pri izvajanju podaljšanega bivanja, saj bodo učencem omogočili dodatne ure gibanja. Na 19 šolah bodo k temu dodali obvezno učenje prvega tujega jezika v prvem razredu in obvezno učenje drugega tujega jezika v sedmem razredu.

Največ novosti se letos obeta v osnovnih šolah. Po zadnjih podatkih zavoda za šolstvo bo predvidoma slaba tretjina oziroma 125 osnovnih šol začelo poskusno delno izvajati spremenjen razširjen program, kar bo največje spremembe prineslo pri izvajanju podaljšanega bivanja, kjer naj bi učencem vsak dan omogočili 45 minut gibanja oziroma pet šolskih ur gibanja na teden v sklopu podaljšanega bivanja.

19 šol bo spremenjen razširjen program poskusno izvajalo v celoti, kar pomeni, da se bodo učenci 7. razredov kot obvezen učili drug tuj jezik, učenci 1. razreda pa kot obvezen prvi tuj jezik. Od šolnikov prihajajo očitki, da so z uvajanjem projekta razširjenega programa začeli prepozno, saj od ministrstva niso pravočasno prejeli informacij o možnostih organiziranja in sistemizacije delovnih mest.

Odslej poenoten delovni čas učiteljev

Precejšnje spremembe bodo pri delovnem času učiteljev. Ti naj ne bi delali več ali manj od 40-urne tedenske delovne obveznosti, te pa bodo odslej zapisane in načrtovane bolj jasno. Ravnatelji bodo morali ob začetku šolskega leta določiti letni razpored delovnega časa vsem učiteljem, z vsakim od njih pa narediti tudi individualni letni načrt dela. Ta mora biti izdelan tako, da učitelj ob koncu šolskega leta ne bo imel manka ali presežka ur, kar do zdaj ni bilo ravno pravilo. Omenjene spremembe na nekaterih šolah spremljajo tudi pomisleki, bo pa praksa pokazala, ali so prinesle želene rezultate ali ne.

Kaj bo z učitelji, ki so poučevali predmete, za katere niso imeli formalne izobrazbe?

Z novim šolskim letom so na udaru tisti učitelji, ki so do sedaj lahko do določene mere poučevali predmete, za katere nimajo formalne izobrazbe (po nekaterih ocenah naj bi jih bilo samo v osnovnih šolah okoli 300).

Čeprav v šolah tej ideji niso bili ravno naklonjeni in so si prizadevali za to, da bi podaljšali prehodno obdobje, saj da bo brez tega nemogoče organizirati delo v šolah, pa so očitno naleteli na gluha ušesa. Kar nekaj ravnateljev, predvsem manjših šol in šol s podružnicami, se sooča z vprašanjem, kako nadomestiti te učitelje oziroma kako takšnim učiteljem zaradi sprememb zagotoviti zadostno učno obveznost. Čeprav na ministrstvu večjega števila presežnih učiteljev ne pričakujejo, je s posameznih šol slišati, da so nekateri učitelji vendarle ostali brez polne učne obveznosti in bodo morali delati skrajšani delovni čas, nekateri pa da so morali celo opustiti učiteljski poklic.

Srednje šole: novi šolski programi, razširitev vajeništva

V srednjih šolah se spremembe obetajo pri polnoletnih dijakih. Po novem bodo njihovi starši odslej potrebovali soglasje otrok, če bodo želeli vpogledati v njihove ocene ali pridobiti kakšno drugo informacijo o njihovem šolanju (razen informacije o statusu). Prav tako si bodo lahko polnoletni dijaki sami opravičili izostanek od pouka. Na šolah težav, kjer gre za urejene družine, ne pričakujejo, bi pa te lahko nastopile tam, kjer med dijaki in starši ne vladajo najboljši odnosi.

Širi se mreža šol z izvajanjem vajeništva

Nekatere srednje šole bodo jeseni začele izvajati nove izobraževalne programe: na Šolskem centru Ravne na Koroškem začenjajo program Farmacevtski tehnik, na Šolskem centru Šentjur program Veterinarski tehnik, na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli Piran program Elektrikar, na Srednji tehniški šoli Koper program Mehatronik operater, na Gimnaziji Brežice program Gimnazija - športni oddelek, na Šolskem centru Celje pa program Ustvarjalec modnih oblačil.

Obeta se tudi širitev mreže šol in izobraževalnih programov, ki bodo izvajani v vajeniški obliki. To bodo programi mizar, kamnosek, oblikovalec kovin - orodjar, gastronomske in hotelirske storitve, steklar, slikopleskar - črkoslikar, papirničar in strojni mehanik.

Boj za višje plače se nadaljuje

Z novim šolskim letom se za učitelje znova začenja še boj za višje plače, ki so ga prekinili potem, ko je spomladi padla vlada Mira Cerarja. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) napovedujejo odmrznitev stavke in obnovitev zahtev takoj, ko bo delo prevzela nova vlada. Med drugim še naprej zahtevajo višje plače, ureditev položaja razrednika in višji regres za zaposlene z minimalno ali nižjo plačo.