Največja evropska divja mačka bi brez pomoči človeka izumrla

11. junija na pobudo mednarodnega projekta Interreg-3Lynx praznujemo mednarodni dan risov. Evrazijski ris velja za največjo divjo mačko v Evropi, ki je na robu izumrtja. Glavni grožnji ohranitvi risa sta ilegalni lov in razdrobljenost habitata, ki ovira migracije živali.

Tudi Slovenija ni izjema. Preživetje risov je ogroženo zaradi parjenja v sorodu. Zato so strokovnjaki v okviru projekta LIFE Linx maja lani začeli doseljevati populacijo. Prvi je k nam prišel Goru iz Romunije, letos pa sta se v naše gozdove priselila še Romuna Katalin in Boris.

Goru je že začel uspešno opravljati svojo misijo. Strokovnjaki so z genetsko analizo potrdili, da se je priseljenec izkazal in je oče mladiča risinje Teje iz Male Gore, ki je ženskega spola in so jo poimenovali Mala.

Pri projektu Life Linx sodeluje tudi Živalski vrt (ZOO) Ljubljana. Njihova veterinarska ekipa je pomagala pri transportu Goruja in Borisa iz Romunije v Slovenijo. "Vsak transport živali je skrbno načrtovan. Veterinar spremlja počutje in zdravstveno stanje risa med prevozom. S svojim strokovnim znanjem in opremo lahko takoj pomaga, če se ris med vožnjo slabo počuti ali doživlja prehud stres," so pojasnili iz ZOO Ljubljana.

1.500 kilometrov dolga pot

Živali potujejo v boksu primerne velikosti, ki je opremljen s prezračevanjem in omogoča stalen videonadzor njihovega počutja. "Boks ima posebne lopute, preko katerih se risu dodajata voda in hrana. Kombi za prevoz živali iz ZOO Ljubljana je opremljen s klimo, ki prostor po potrebi ogreva ali hladi ter prezračuje. Okoli 1.500 kilometrov dolga pot je s postanki trajala okoli 19 ur,"  so opisali iz ZOO Ljubljana, kako je potekala selitev iz Romunije v Slovenijo.

Parjenje v sorodstvu vodi k izumrtju vrste prej, preden poginejo zadnje živali

Risi v Evropi ne živijo enakomerno porazdeljeni, ampak v vedno manjših skupinah, ki zaradi izginjanja in razdrobljenosti  življenjskega prostora med seboj pogosto ne prihajajo več v stik. "To lahko privede do parjenja v sorodstvu, kar najprej privede do osiromašenega genskega materiala, nato pa tudi do slabše zmožnosti razmnoževanja, čemur smo priča v Sloveniji. Zato je namen projekta 3Lynx uskladitev spremljanja, upravljanja ter ohranjanja evrazijskega risa, pri čemer pa je potrebno sodelovanje različnih pristojnih organizacij na območju treh populacij risa v Evropi na območju petih držav," so razložili iz ZOO Ljubljana, ki s projektom 3Lynx sodeluje na izobraževalnem področju.

Ker največje divje mačke v Evropi za svoje preživetje potrebujejo strnjene gozdove, na svojih poteh pa pogosto prečkajo državne meje, je potreben skupen evropski pristop za njihovo ohranitev – tako na znanstvenem kot političnem in upravljavskem nivoju, so poudarili v ZOO Ljubljana. Ob tem so dodali, da sta vidna problema slovenskih risov, poleg parjenja v sorodstvu, tudi promet in nezakonit lov.

Dogodivščina pri risih v ZOO Ljubljana

Z organiziranimi dogodivščinami v ZOO Ljubljana ozaveščajo obiskovalce o problematiki risov v Sloveniji in si prizadevajo širiti zavest o njihovem ohranjanju v naših gozdovih. Spoznavanje evropskih divjih mačk bo potekalo danes in jutri. "Rise bomo v ogradi opazovali in ugotavljali, kako so prilagojeni na naravno okolje, kje živijo, kako lovijo, s čim se prehranjujejo, zakaj so v Sloveniji ponovno na robu izumrtja, kako jih znanstveniki proučujejo v naravi ter kako ZOO Ljubljana prispeva k njihovi ohranitvi," so sporočili iz ljubljanskega živalskega vrta.

Zgodovina risa v Sloveniji in usoda zveri v Evropi

Številčnost mnogih vrst iz skupine zveri, kamor uvrščamo tudi risa, se je v zadnjih nekaj stoletjih zmanjšala zaradi dejavnosti človeka. Večina zveri namreč prihaja v konflikt s človekom zaradi svojega plenilskega načina življenja, in to velja tudi za risa, so pojasnili iz ZOO Ljubljana: "V Evropi je proces izumiranja risa potekal od zahoda proti vzhodu vse od 14. stoletja. Preganjanje velikih zveri je bilo dobro načrtovano, zakonsko organizirano in nagrajevano. Vrh je doseglo sredi 19. stoletja."

Spreminjanje gozdov v pašnike in polja

Domače živali so se stoletja pasle v gozdovih in tako spreminjale gozdove v pašnike. Po letu 1734 pa so vpeljevali še dodatne kmetijske kulture ter uvajali hlevsko živinorejo in pašo na ograjenih površinah. To je povzročilo intenzivno izsekavanje gozdnih površin in izgubo habitata za risa v vseh nižinskih in gosteje poseljenih območjih Evrope.

Izumrtje in ponovna naselitev risa v Sloveniji

6.000 let pred našim štetjem so risi živeli po vsej Evropi. Med letoma 1800 in 1900 se je njihovo število zmanjševalo. V Sloveniji so zadnjega risa opazili pred 112 leti. "Izumrl je zaradi izgube življenjskega prostora, pomanjkanja plena in pretiranega lova človeka," so zgodovino obudili iz ZOO Ljubljana.

Leta 1973 so lovci in gozdarji v Slovenijo pripeljali in naselili 6 risov iz Slovaške. Projekt je bil uspešen in risi so se kmalu razširili v sosednje države: na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino ter celo v Italijo in Avstrijo, ostali pa so izolirani od drugih populacij risa v Evropi. Do leta 1986 je populacija v Sloveniji naraščala, po nekaj desetletjih pa se je izkazalo, da je zaradi parjenja v sorodstvu število risov začelo upadati. "Danes je dinarska populacija risa genetsko izredno osiromašena in kljub številnim varstvenim ukrepom ocenjujemo, da je v Sloveniji prisotnih samo še od 10 do 15 risov in od 50 do 80 skupaj s Hrvaško," so pojasnili iz ZOO Ljubljana in strnili, da bodo prav zato znanstveniki parjenje v sorodstvu skušali znižati z doselitvijo živali iz Romunije in Slovaške.