Korupcija v zdravstvu: štiri kazniva dejanja so v tem času že zastarala

Decembra 2013 so kriminalisti po vsej Sloveniji opravljali obsežne hišne preiskave zaradi suma korupcije v zdravstvu, tudi v vseh največjih bolnišnicah.  

Septembra 2014 so padle prve ovadbe, konec 2015 še drugi del. Marca 2016 pa je specializirano državno tožilstvo vložilo zahtevo za preiskavo zoper 15 fizičnih in eno pravno osebo. Čez dobri dve leti, avgusta 2018 se je največja korupcijska afera vendarle preselila na sodišče. Po osmih mesecih pa že prva zastaranja: farmacevtki Moniki Sonc z onkološkega Inštituta, Primožu Mateli, sinu zdravnika iz Maribora in Marinu Tadiću, predstavniku dobavitelja Emporiomedical, ne bo treba na sodišče.

"To ni prvi velik primer, ki ga imajo tožilstvo in sodišča, in verjamem, da imajo načine, da tudi velike primere rešijo. Če pa jih nimajo, pa bi že davno morali sprejeti ukrepe, da bi bili sposobni reševati tudi velike primere," je komentiral Jurij Toplak s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. 

S sodišča so že ob dostavi gradiva za konkretno zadevo - 25 škatel dokazov in več kot 500 strani obtožnice - sporočili, da glede na obsežnost zadeve predvidevajo, da jo bo nemogoče zaključiti skladno s pričakovanimi časovnimi standardi reševanja zadev.

"Že takrat so se odločili, da ne bodo sprejeli ukrepov, ki so potrebni, da bi to zadevo speljali do konca," je prepričan Toplak. "Do zastaranja ni prišlo prvič, zato je čas, da se tak primer analizira, da se vidi, kdo so osebe, ki so ta spis imele na mizah, pa niso svojega dela opravile," je še dejal.

Tudi politika in vodstva bolnišnic niso naredili dovolj, da se taki primeri ne bi več dogajali, meni kirurg Erik Brecelj, ki je že sedem let pred prvimi preiskavami opozarjal na korupcijo v zdravstvu. "Kar jaz poznam iz lastnih izkušenj, vam lahko povem, da ti ljudje delajo naprej, da imajo naprej vpliv, da jih politika ščiti naprej," je povedal in dodal: "Vprašati se morate, kaj bi bilo v zasebni bolnišnici, če bi kriminalisti to ugotovili. Mislim, da je vprašanje minut, kdaj bi direktor bolnišnice oziroma lastnik ukrepal. Tukaj je pa vprašanje 10 let neukrepanja."

Monika Sonc, ki ji zaradi zastaranja zdaj ne bo treba na sodišče zaradi domnevnega prejemanja daril v višini več kot 13 tisoč evrov, je še vedno vodja lekarne na Onkološkem inštitutu, torej zadolžena tudi za razpise in stike z dobavitelji. V službi in na položajih ostaja tudi večina od osmih zdravnikov, ki jih sredi maja na sodišču pričakuje sodnica Dejana Fekonja.

Z Onkološkega inštituta so sporočili, da je Sončeva res vodja lekarne, da pa so ji bila za čas preiskave odvzeta določena pooblastila. Že od uvedbe preiskave, torej od 9. januarja 2014, Sončeva po odredbi direktorja nima dovoljenja za opravljanje del in nalog, ki se nanašajo na sodelovanje s poslovnimi partnerji in ostalimi zunanjimi sodelavci OI, katerih poslovanje je vezano na naročanje zdravil in ostalega materiala.